Najvišje ležeče plovno jezero (okrog 3820 metrov) na svetu, veliko je kot skoraj polovica Slovenije (okrog 8500 km2), si delita južnoameriški državi Peru in Bolivija. Jezero naj bi bilo nekoč domovanje sina boga sonca, Wiracocha. V domišljijskem svetu naj bi imela Titikaka obliko pume, ki v krempljih drži andsko žival, podobno zajcu. Puma, ki je v inkovski civilizaciji predstavljala sveto podobo življenja na Zemlji, pa se prav zares skriva v besedi Titi-kaka. V jeziku Indijancev (aymara in kečua) namreč pomeni sivo (titi) pumo (kaka).

Izhodišče: perujsko pristanišče Puno. Cilj: otočki Uros, Amantani in Taquile. Cena: manj kot 15 ameriških dolarjev (dvodnevni izlet, prenočitev pri domačinih).

Življenje na trsju
Iz onesnaženega Puna v manj kot eni uri dosežemo prav posebne plavajoče otočke. Z valom navdušenja pozdravimo njihove prebivalce, Indijance, in se izkrcamo na zibajoče se trsje. Otoki Uros so namreč zgrajeni iz totore – trsja, ki cveti na jezeru. Domačini morajo svoja domovanja zaradi gnitja trsja vsakih nekaj tednov obnoviti, totoro pa uporabljajo tudi za gradnjo svojih piramidnih hišk, čolnov, poleg rib pa je pogosto tudi glavni in edini vir prehrane, saj je njena sredica izjemno bogata s kalcijem.
Med otočki se zapeljemo s pletenim čolnom, imenovanim balsa de totora, okrašenim pa s pumino ali kačjo glavo. Turistična znamenitost, od katere se tamkajšnji prebivalci v večji meri tudi preživljajo.
Prav posebno otoško doživetje pa so otroci, ki si na trsju s svojo razigranostjo gradijo preprosto otroštvo, in mavrična oblačila domačinov, ki kar kričijo k veselju in volji do življenja.

Ples z domačini
Z novimi izkušnjami smo se podali na otok Amantani, kjer smo začutili še pristnejši stik z domačini. Prenočili smo namreč v njihovih hišah, se prehranjevali po njihovih receptih, zvečer pa se zabavali na njihov način. Posodili so nam tradicionalna oblačila, nas naučili nekaj preprostih plesnih korakov in rajanje ob zvokih tradicionalne perujske glasbe se je lahko začelo ...
Otok je sicer razdeljen na dva dela, moškega (Pachatata) in ženskega (Pachamama), poti med obema najvišjima točkama otoka pa sta združeni v poseben obok, kjer se prebivalci dobijo, ko vsak na svojem koncu opravi daritev bogovom. Sicer pa je kraj poznan tudi po energijski točki, ki naj bi uravnavala delovanje celotnega planeta in povezuje Oruru, Cusco, Machu Picchu, Sončni otok (Isla del Sol) in Amantani. Da je dejansko prisotna neka pozitivna energija, te slej ko prej prepriča nepozaben sončni zahod ...

Bodite pozorne na kape!
Naslednje jutro smo namenjeni na otok Taquille. 500 kamnitih stopnic nas loči do čudovitega razgleda na Titikako in preostali otok. Elektrika in vodovod tu še nista našla svoje poti, prebivalci pa se preživljajo z ročno tkanimi izdelki. Posebnost njihovih oblačil so kape. Če ima moški na glavi rdečo, pomeni, da je poročen, če je kapa rdeče-bela, pa gredo dekleta lahko na lov ...

Rojstni kraj Sonca
Obisk Titikake je bolj raznolik s perujske strani, lahko pa si otočke ogledate tudi iz bolivijske strani. Iz turistično zelo razvite Copacabane se z ladjico (ali s kolesom) lahko odpeljete na Sončni in Lunin otok (Isla del Sol in Isla de la Luna). Po inkovski teoriji naj bi se prav na prvem rodilo Sonce.

Sara Oblak

Utrinke s Titikake si oglejte v spodnji fotogaleriji: