V prejšnjem delu smo se razpisali o čaru aljaške divjine, ki je bila za marsikoga celo usodna. Ne

le alpinisti na

najvišji gori ZDA, Mt. McKinleyju, življenje so izgubili tudi pohodniki, ki so podcenjevali moč narave v aljaških gozdovih, rekah in morju.

A 49. ameriška zvezna država še vedno ostaja najboljši približek popolni divjini, kar jih lahko najdemo v modernem svetu.

Le za prave moške
In Aljaščani ... če ste gledali kultno serijo Severna obzorja, ste morda že dobili pravi občutek. To ni dežela za umetne kalifornijske barbike ali za sofisticirane intelektualce ameriškega vzhoda. Niti ne za "kmetavzarske" omejence ameriškega juga ali za kar koli vmes.

To je dežela za trpežne, vzdržljive, neobsojujoče Američane brez dlake na jeziku in brez zlagane prijaznosti. Pa naj si gre za ribiče na lovu na rekordnega lososa, pilota malih letal po divjini, cestno delavko v karirasti srajci ali pa vratolomno voznico avtobusov v narodnem parku Denali.

Aljaska je sicer edina ameriška zvezna država, ki ima več moških kot žensk, a bojda, da to nežnejšemu spolu ne koristi kaj dosti. Krajevni šaljivi rek gre namreč takole: The odds are good, but the goods are odd. Kar v bistvu pomeni, da je kvantiteta dobra, kvaliteta pa ... čudna.

Kaja Sajovic

V galeriji spodaj si oglejte še drugi del fotodokumentacije nekaj teh aljaških čarov.