metnost," opisuje delo stevardese na eni največjih letalskih družb na svetu, Emirates, Slovenka Špela Hercog.

Njena zgodba je podobna številnim - ker z možem s stanjem v Sloveniji nista bila zadovoljna, sta se začela ozirati po tujini in svoj novi dom našla v Dubaju, kjer Špela dela za letalskega prevoznika Emirates, mož pa je zaposlen v gradbenem sektorju. Hercogova tega, da je svoje življenje obrnila na glavo in se podala v neznano, ne obžaluje, prav nasprotno. Pravi, da pri Emiratesu, največji letalski družbi na Bližnjem vzhodu, ki opravi več kot 3.400 poletov na teden in zaposluje 50.000 ljudi, od tega je več kot 13.000 stevardes in stevardov iz 150 držav sveta, za svoje osebje zelo lepo skrbijo, ustreza ji tudi urnik in dinamičen način življenja. Prav zato se z možem in sinom še ne nameravajo vrniti v Slovenijo.

Špelino izkušnjo, ki bo morda še koga, ki na domačem kavču tarna nad brezizhodnim položajem doma, pognala "v akcijo" ali mu vsaj dala misliti, si preberite spodaj.

Družbo Emirates velika večina potnikov hvali zaradi udobja, kakovosti storitev, bogate ponudbe na letalu in ustrežljivosti stevardes. Kako pa je biti del tega podjetja, ali ste z družbo Emirates zadovoljni tudi zaposleni?
Družba Emirates je, kot ste omenili, podjetje, usmerjeno k strankam, torej potnikom. Nekako bi lahko rekli, da sledi načelu "Potnik ima vedno prav" in zaposleni moramo slediti tej filozofiji tudi s svojim prispevkom - večnim nasmehom in s pozitivnim vzdušjem med osebjem na letalu. Stevardi in stevardese smo tudi tisti, ki naj bi izpolnili pričakovanje o celotni izkušnji, ki jo potnik dobi, ko leti od točke a do točke b - slikamo otroke in jim podarimo mali spominček v obliki fotografije, otrokom delimo igrače, s torto ali šampanjcem presenetimo mladoporočence oziroma tiste, ki potujejo na dan, ko imajo rojstni dan, klepetamo s potniki in jim tako krajšamo čas na letalu. Seveda od zaposlenih to zahteva veliko energije, motivacije in želje, da izpolnimo pričakovanja potnikov, kar ni vedno lahko, predvsem takrat, ko potujejo z nami ljudje, ki iščejo napake, da bodo lahko potarnali nadrejenim in potešili svojo slabo voljo. Tudi nasmeh je včasih težko ponovno privabiti na obraz, ko si v zraku že 12 ur in izpolnjuješ stoprvo željo n-temu potniku, položaj pa poslabša tudi to, da prejšnjo noč nisi zatisnil očesa in bediš že 40 ur. Pa vendar, čeprav družba Emirates kot podjetje omogoča potniku vse in še več, tudi za svoje zaposlene konkretno poskrbi s finančnimi spodbudami in vsemi kritimi stroški, s katerimi se po mojih informacijah uvrščamo v sam svetovni vrh v letalski industriji. Tudi storitve, ki jih zaposleni potrebujemo kot tujci v Dubaju, kot so urejanje vizuma in vseh drugih pomembnih formalnosti, ki jih urejamo pogosteje, so dostopne na enem mestu. Ker pa nas je samo stevardov in stevardes zaposlenih že okoli 20.000, pa osebnega pristopa pri urejanju tovrstnih zadev skoraj ni, a to bi nam včasih lahko olajšalo ali pospešilo kakšen proces.

Kako ste postali del njihove kabinske ekipe? Kako težek je izbirni postopek, kaj je bilo po vašem najpomembneje - znanje angleščine, odličen življenjepis, komunikativnost na razgovoru, videz, izkušnje?
Sama sem se udeležila izbirnega postopka v Zagrebu. Ta poteka v nekaj korakih in lahko, odvisno od števila prijavljenih, traja do pet dni. Tam smo pokazali znanje angleškega jezika, javnega nastopanja oziroma izražanja, sposobnosti dela v skupini, reševanja nekaterih scenarijev, povezanih s strankami, psihološki test ter v zadnjem krogu poglobljeni intervju z rekruterji. Sam življenjepis ni tako pomemben, pomembna je osebnost in karakteristike posameznika, na podlagi katerih presodijo, ali bodo lahko skozi trening izoblikovali nekoga, ki bo sledil njihovi viziji, smernicam in ciljem.

Ali obstajajo kakšna določila glede zunanje podobe, na primer višina in teža, pričeska, ličenje, so nakit in tetovaže dovoljeni?
Pravil je cela vrsta. Zaradi raznolikosti in tolikšnega števila kabinskega osebja z vsega sveta je treba postaviti jasna določila, kaj se sme in česa se ne sme. Tetovaže na vidnem mestu niso dovoljene, pričeska je točno določena za dekleta tako z dolgimi kot tudi s kratkimi lasmi. Barva las mora biti naravna, afriški slog pričeske je lahko drugačen od naše, pri čemer morajo biti lasje vedno urejeni, speti in odstranjeni z obraza. Določena so tudi pravila glede ličenja. Ženske moramo uporabljati puder, rdečo šminko, maskaro, senčilo ali barvico za oči, vse v določenih barvah oziroma odtenkih, primernih rasi ali odtenku kože. Vse to je namenjeno za prepoznavnost in dosego usklajenosti na vseh poletih in v vseh javnih prostorih, kjer se gibljemo, ko smo na službeni dolžnosti.

Koliko časa že letite za družbo Emirates? Kakšen je vaš delavnik, koliko časa vnaprej izveste za urnik in v katere kraje letite najpogosteje?
Delavnik bi sama opisala kot nerutinski, kar meni osebno zelo ustreza. Vsak konec meseca izvemo za celoten naslednji mesec, kam in kdaj bomo leteli in koliko prostih dni bomo imeli. Tako se nekateri kraji ponavljajo večkrat, na kakšen konec sveta pa te nikoli ne pošljejo. Vse je stvar računalniške razvrstitve in nekaterih pogojev, ki jih je Emirates postavil, da svoje storitve še bolj približa potnikom. Večja je verjetnost, da bo ruska stevardesa, katere materni jezik je ruščina, letela v Rusijo pogosteje kot tisti, ki ne govorimo rusko. Sama sem bila do zdaj največkrat v Sydneyju, Bangkoku, pa tudi v različne ameriške kraje letim skorajda vsak mesec. Od tega, kam družba Emirates največkrat leti, je odvisna tudi pogostost poletov na dan. Tako leti večina relativno pogosto na kakšne indijske destinacije ali v London, saj imamo tja tudi po šest poletov dnevno. Vse je nekako odvisno od sreče, kot pravimo sami.

Običajno se na delo v tujino odide zaradi možnosti za dober zaslužek. Ena velikih prednosti dela v Dubaju je ta, da so plače neobdavčene. Kako je sestavljena vaša plača, imate fiksni in variabilni del? Ste s plačilom zadovoljni?
Mislim, da velika večina odide v tujino "s trebuhom za kruhom", sploh Slovenci. Če ne bi bilo nuje, menim, da bi vsi raje ostali doma. Ampak Dubaj je trenutno za letalsko industrijo "raj na zemlji", saj imamo, kot ste omenili, plače neobdavčene. Konkretno so naše plače sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela, ki je odvisen od mesečnih ur letenja. Podjetje zagotovi tudi nastanitev, če se izseliš, pa zaposleni dobi od podjetja finančno nadomestilo. Prav tako velja tudi za prevoz, če za v službo uporabljaš lastni prevoz. Zato menim, da je večina zaposlenih zadovoljnih s plačilom. V trenutku, ko to postane težava, ljudje začnejo razmišljati o novih priložnostih oziroma vrnitvi domov, kajne?

Kaj pa druge stvari, ki spremljajo selitev in službo v tujini? Menda vsaki stevardesi pripada stanovanje, ki si ga sicer deli z drugimi dekleti (mešanje po spolu je zato, ker so Združeni arabski emirati muslimanska država, strogo prepovedano), vam delodajalec uredi zdravstveno zavarovanje, koliko dopusta vam pripada? Imate morda še kakšne druge ugodnosti?
Selitev v tujino je velik korak, zato je treba pred tem in tudi, ko si že v tujini, urediti marsikatero formalnost. Sploh če se seliš z družino zunaj Evropske unije in še v islamsko državo. Da, družba Emirates zagotovi nastanitev za kabinsko osebje, prav tako poskrbi za vse formalnosti, ki jih je v postopku zamenjave službe ali selitve treba opraviti. Zares omilijo prehod s tem, ko pokrijejo vse stroške prihoda v državo, letalsko vozovnico in podobno, hkrati pa ponudijo najpomembnejše - informacije.

V stanovanju so največkrat dve ali tri osebe istega spola, vendar v blok ali stolpnico dodelijo tako moške kot ženske, tako da je priložnosti za druženje dovolj. V stanovanju je tudi stacionarni telefon, pri čemer krijejo tudi nekaj evrov telefonskih stroškov, zastonj in priročna je tudi pralnica za uniforme, hkrati, kar ni zanemarljiv strošek, kabinsko osebje dobi tudi zastonj kovčka za službene poti. Za nas je vse to normalno, vendar ko si v stiku s kabinskim osebjem drugih letalskih družb, spoznaš, da tisto, kar je samoumevno za nas, ni tako zelo samoumevno zanje. Zdravstveno zavarovanje se nam samodejno odtrga od plače, stane pa nas približno toliko kot v Sloveniji dodatno zdravstveno zavarovanje, pri čemer imamo dve kliniki, ki sta namenjeni izključno za zaposlene pri družbi Emirates, zato nam je v tem navalu vseh klinik in bolnišnic, katerih kakovosti se razlikujejo, marsikaj prihranjeno. Druge ugodnosti so vezane predvsem na dopustovanje, saj imamo 30 dni dopusta letno, poleg tega pa tudi neredni urnik, ki nekaterim omogoča, da tudi v dneh, ko nimajo poletov, za nekaj dni zapustijo državo in si privoščijo hitri oddih. To je mogoče tudi zato, ker imamo zaposleni možnost nakupa cenejših letalskih vozovnic, kar je ena velikih prednosti za nas, ki smo željni potovanj in raziskovanja sveta. Sama teh kratkih oddihov ne uporabljam, ker v Dubaju živim s sinom in z možem, s katerima so dnevi, ki jih preživim v Dubaju, tako ali tako prekratki in jih je premalo. Tako da raje preživimo dni skupaj, dopust pa tudi.

Koliko dni na mesec v povprečju sploh preživite v Dubaju in kdo v tem času, glede na to, da imate res "divji" urnik, pazi na vašega sina? Kako je v Dubaju poskrbljeno za varstvo malih otrok, verjetno javnih vrtcev, kot jih poznamo v Sloveniji, v Dubaju ni ...
V primerjavi z drugimi zaposlenimi v Dubaju se mi zdi, da imamo stevardese kar veliko prostega časa oziroma prostih dni v bazi, torej v Dubaju. Tako imajo na primer fizični delavci ali taksisti, ki prihajajo iz vzhodnjaških držav, prost le kakšen dan na mesec, morda niti nobenega. To za bolj izobražene poklice ne velja, je pa v gradbeništvu, kjer dela moj mož, tudi zelo napeto. Večina gradbenih podjetij ima proste samo petke (konec tedna v Dubaju sta petek in sobota), delajo pa tudi do enajst ur dnevno. Seveda tega urnika ne moremo posploševati. Nekatero kopensko osebje pri družbi Emirates dela tri dni 12 ur dnevno, potem pa imajo štiri dni prosto, skratka, oblik in variacij je toliko, kolikor je podjetij. Sama sem v Dubaju večinoma od osem do 12 dni na mesec, spet odvisno od mesečnega urnika.

Sin je star štiri leta in pol in že obiskuje drugo stopnjo male šole v zasebni šoli po britanskem izobraževalnem sistemu. To pomeni, da gre drugo leto že v prvi razred. Njegov šolski dan traja od 8.00 do 12.00, po šoli ga čuva naša varuška, gospa s Filipinov, ki poskrbi zanj do večera, ko se iz službe vrne mož. Varuška pri nas živi, kar dejansko pomeni, da je pri nas zaposlena, saj je njen sponzor za vizum moj mož. Je tudi naša hišna pomočnica in nam pomaga pri kuhi in drugih domačih opravilih. Življenje družin v Dubaju poteka predvsem v dveh smereh. Prva je ta, da mamica po porodu ostane doma in skrbi za otroke, dokler ne gredo v šolo, ali pa se nikoli ne vrne v službo, če jo je sploh imela. Druga najpogostejša možnost pa je, da se mamica vrne takoj po končanem porodniškem dopustu, ki je neplačan in traja - odvisno od podjetja - od dva do največ šest mesecev (državne institucije), v službo in za otroka skrbi varuška. Otroke je mogoče poslati tudi v vrtec, tja do tretjega leta, vendar sem mnenja, po pričevanju mamic in različnih življenjskih zgodb, ki jih poznam, da za večino otrok poskrbijo varuške, nato pa otroka, če si to lahko privoščijo, pri dveh ali treh letih pošljejo nekajkrat tedensko v vrtec, da se začne učiti angleščino in pride v stik s sovrstniki, preden gre s tremi do štirimi leti v prvo stopnjo male šole.

Javne šole obstajajo, vendar so namenjene izključno za lokalno prebivalstvo, torej za državljane ZAE-ja. Z javnimi vrtci v stik nisem prišla oziroma jih nisem zasledila niti na spletu, ko smo sprva iskali vrtec za sina, ko varuške še nismo imeli. Morda je razlog v tem, da javnih vrtcev ni, saj tamkajšnje mamice večinoma skrbijo doma za svoje otroke. Šole za tujce so vse zasebne, pri čemer lahko izbiramo kakovost, ki se meri tudi s plačilom in imenom šole, torej z ugledom, ki je za Slovence dokaj nepomemben, in z izobraževalnim sistemom (v večini ameriški, britanski in indijski, najdemo pa tudi nemški, ruski in francoski, pa mogoče še katerega). Ko sva se za izbiro šole odločala midva, sva upoštevala predvsem naše vrednote - čim večje spoštovanje otrokovih pravic, kakovost učiteljev in cena šolnine. Prvoomenjena vrednota postane najpomembnejša, ko se zaveš, da tu ni nenavadno, če jih otrok v šoli "dobi po riti" ali vsake toliko kakšno zaušnico.

Pri družbi Emirates je zaposlenih več kot 50.000 ljudi, na spletni strani družbe piše, da zanje delajo ljudje iz 150 držav sveta. Ta etnična, kulturna in verska pestrost je res nekaj neverjetnega. Ali se zaradi tega kdaj pojavijo tudi zapleti ali nesoglasja v ekipi?
Menim, da je družba Emirates eno kulturno najbolj raznolikih podjetij na svetu. S tega vidika so izkušnje, pridobljene pri družbi Emirates, zelo dragocene, po drugi strani pa je to tudi največji izziv pri delu. Biti korekten, ustrežljiv, profesionalen, prijazen in ne žaljiv na 101 način je umetnost. Nikoli ne veš, kdaj bo tvoja šala prizadela drugega, kako odreagirati na zaprte ljudi oziroma dostopiti do nedostopnih članov ekipe, kako pravzaprav ustvariti z njimi ozračje, kot bi si ga sam želel. Včasih bi bilo treba v to vložiti preveč časa in energije, tako da se preprosto raje družiš s podobno mislečimi ljudmi.

Ali morda veste, približno koliko Slovencev že dela za družbo Emirates na različnih položajih?
Točne številke ne bi vedela, ocenjujem pa, da nas je kabinskega osebja in pilotov od 50 do 70, kar v primerjavi z drugimi narodnostmi ni veliko. Če pa primerjamo delež Slovencev, ki dela za družbo Emirates, pa mislim, da kažemo na to, da si Slovenci želimo zaslužiti več. Malo za šalo in malo zares.

Kako varna pa je vaša zaposlitev oziroma da vprašam drugače, kako hitro in lahko vas lahko odpustijo? V kakšnih primerih, za kakšne kršitve, se sploh izgubi služba in ali se to dogaja pogosto?
Naše pogodbe so sklenjene za dobo treh let, pri čemer v tem obdobju rasti in stabilnega stanja v podjetju nikogar ne skrbi za izgubo službe. Tudi če bi družba Emirates začela poslovati slabše, bi najprej zaustavili zaposlovanje, prostovoljnih prekinitev delovnega razmerja stevardes (saj nekateri pridejo sem zgolj zaradi možnosti potovanja in za zelo kratek čas, okoli eno leto) pa je tudi toliko, da naše službe še ne bi bile ogrožene. Seveda ko nas družba ne bi potrebovala več, tudi pogodbe ne bi bile več podaljšane, saj tu ni sindikatov in socialne države, ki bi se postavili za nas. Druga plat zgodbe pa je ta, da lahko hitro izgubimo službo oziroma izgubimo položaj, če s svojim ravnanjem na delovnem mestu postavimo pod vprašaj varnost letala in potnikov ali ne ravnamo s predpisanimi postopki, ki smo jih pridobili v času treninga. V tem primeru lahko izgubimo licenco in posledično službo. Emirates je svetovno znana znamka, ki skrbi za svoj ugled in javno podobo, zato bo, če kdor koli škodi ugledu podjetja, ogrožena tudi
njegova služba. V splošnem pa lahko ostaneš z družbo Emirates tako dolgo, kot si sam želiš.

Družba Emirates ima na spletni strani objavljenih veliko odprtih prostih delovnih mest, kar je v primerjavi s Slovenijo, kjer je novih služb malo, pa še zanje se pogosto ljudje iščejo po zvezah in poznanstvih, povsem drugače. Kako lahko pa se je prebiti znotraj podjetja, če bi želeli zamenjati poklic? So domačini, torej državljani Združenih arabskih emiratov, pozitivno diskriminirani?
Domačini imajo privilegije v primerjavi z nami, to je za nas, tujce, že kar nekako normalno. Za isto delovno mesto imajo višje plače, njihovi otroci obiskujejo javne in brezplačne šole, za družine je s poroko poskrbljeno za nastanitev in brezobrestno posojilo. Glede menjave službe pa imamo objavo internih delovnih mest, kjer pa menim, da je podobno kot v drugih podjetjih - več ljudi kot poznaš, manj si obravnavan zgolj kot številka in pristop je bolj oseben. Poznanstva takrat znajo biti prednost. Je pa res, da brez izpolnjevanja razpisnih pogojev oziroma strokovne usposobljenosti zveze bolj malo pomagajo. Vsaj mislim tako.

Obstaja kaj rivalstva s sosednjo veliko letalsko družbo, Etihad Airways, ki je doma iz Abu Dabija, s katerim Dubaj ves čas bije nekakšno bitko za prestiž?
Rivalstva med nami oziroma na splošno ni zaslediti. Sama nisem nikoli imela občutka, da bi se družba Emirates bala Etihada, kajti Etihad je dokaj mlada in v primerjavi z družbo Emirates majhna družba, ki pa se tudi uspešno razvija. Vsaka letalska družba seveda hoče prekositi drugo, zato Emirates uvaja novosti v svoje storitve, prav tako pa tudi Etihad. Izvedeli smo na primer, da imajo pri Etihadu na poletih varuško, pred nekaj meseci pa so v medijih zaokrožile slike Etihadovih prestižnih sob z zakonsko posteljo v prvem razredu.

Ali imate v pogodbi kakšna določila glede predstavljanja družbe v javnosti, lahko na primer povsem neovirano govorite o svojem delovnem mestu, lahko svojega delodajalca tudi javno kritizirate, se brez kakšnega koli dovoljenja pogovarjate z mediji, kot zdaj z nami?
V primeru, ko delim osebno zgodbo in predstavljam svoje življenje v tujini, lahko neobremenjeno povem svojo izkušnjo, saj je izključno pozitivna. Tudi narava dela in način življenja, ki ga imamo z družino v Dubaju, mi je izjemno všeč, tako da na manjše neprijetnosti ali klavrne delovne dni hitro pozabim. Seveda so vedno mogoče izboljšave in tudi sama si želim napredovanja, to ni skrivnost, in upam, da mi bo znotraj družbe Emirates uspelo zgraditi kariero. Za njihova uradna stališča do kakršnih koli zadev, ki zadevajo neposredno družbo Emirates, pa imamo službo za odnose z javnostmi in tam lahko vsakdo dobi odgovor na svoje vprašanje.

Kako pogosto vam uspe kot turistki ogledati mesto, v katerem ste? Katero je na vas do zdaj pustilo največji vtis?
Priložnost je vedno, vse pa je stvar motivacije in tega, koliko sem pred letom spala in če sem po poletu še vedno spočita in imam dovolj energije, da grem naokoli. Če je destinacija nova, potem zagotovo zdrvim iz hotela, hitreje kot kadar koli. Glede na to, da ves čas, preživet v Dubaju, posvetim sinu, sem na potovanjih velikokrat utrujena in poskrbim, da se pošteno naspim, preden pridem spet domov. Pa vseeno tudi takrat skočim na kakšen sprehod, na svež evropski zrak ali se malo spotim ob vlažnem azijskem podnebju. Narava je tisto, kar me po svetu najbolj privlači. Najbolj me pritegne Japonska. Vsak dan, preživet tam, je kot milina ali kot pesem. Vzdušje je umirjeno, ljudje so prijazni in zadržani. Čeprav večina ne govori angleško, sama pa ne znam brati njihovih pismenk, se v njihovih mestih še nikoli nisem izgubila. Energija tam mi zelo ustreza. Ne smem pa podcenjevati niti Sydneyja in Singapurja. Avstralska narava in življenje sta podobna evropskemu, Singapur pa je netipična azijska država, kjer revščina ni vidna na vsakem koraku, temveč lahko občuduješ dosežke singapurske družbe. Singapur je tudi država, v kateri si avtomobil lahko privoščijo le najbogatejši.

Omenili ste, da ste se v Dubaj preselili z družino in da je tudi mož, ki je komunalni inženir, že našel službo. So se vama s selitvijo v Dubaj izpolnila vaša pričakovanja o vaši novi domovini, nameravati ostati dlje časa?
Dubaj je mesto priložnosti in tudi midva z možem sva našla vsak svojo. Mož je zelo zadovoljen z razvojem svojega strokovnega znanja tu, saj v Sloveniji ne bi imel priložnosti delati pri tako obsežnih projektih, sama pa si tudi želim ostati dlje, saj mi delo stevardese zelo ustreza. Zagotovo smo prišli za dlje časa, saj smo v selitev vložili tudi ogromno denarja, zato nas naslednje leto še ne bo domov. Koliko časa bomo ostali, pa še sama ne veva, vendar ko bo čas pravi, se bomo z veseljem vrnili domov. Slovenija je le naša domovina in česar se Slovenci doma premalo zavedajo, je to, da ima življenje v Sloveniji tudi številne značilnosti, ki jih v večini drugih držav ne najdemo.