Večji del aljaškega turizma je zgoščen v pristaniških mestih, kjer se ustavljajo čezoceanke, v večjih mestih in priljubljenih točkah vzdolž skromnega cestnega sistema Aljaske. A turistični strokovnjaki poročajo, da se neodvisni popotniki čedalje pogosteje podajajo v izolirane vasice, da bi izkusili življenje s potomci prvotnih ameriških prebivalcev.
V anketi, ki jo je izvedla aljaška turistična zveza, so mnogi turisti odgovorili, da jim aljaški Indijanci predstavljajo "avtohtono izkušnjo". "Da, pridejo, da bi videli lepoto, ki je Aljaska. A resnica je, da ko pridejo sem, hočejo biti bolj eksperimentalni. Hočejo se poučiti o teh kulturah," je povedal predsednik zveze Ron Peck.
Neslutena znamenitost
Ena jugovzhodna točka za ladje je celo dala zagon gospodarstvu celotne vasi, po zaslugi dolgo zaprti tovarni konserv lososa, ki so jo predelali v turistični kompleks blizu Hoonah. Na Icy Strait Pointu (v zasebni lasti) si tako lahko danes ogledamo tradicionalne obrede plemena Tlingit, zrasle so restavracije, ponujajo pa še vožnjo z gondolo, ribiške izlete, opazovanje kitov in spuščanje po 1,6 kilometra dolgi jekleni vrvi s 390-metrskim navpičnim spustom.
Hoonah, tlingitska skupnost s 765 prebivalci, je bila hudo bitko za obstanek, potem ko se je tovarna konzerv v 50. letih zaprla, za seboj pa počasi potegnila še ribiško in gozdarsko industrijo. Nato je Huna Totem Corp., indijanska vaška družba, spremenila 1912 zgradb tovarne - 2,4 kilometra oddaljene od vasi - v pristanišče za ladje.
Od svojega odprtja leta 2004 je Icy Strait sprejel na sto tisoče obiskovalcev, samo lani 123.000. Ob tem pa je še lastnoročno ustvaril 130 sezonskih in rednih služb za prebivalce Hoonah. Za skupnost to pomeni donosen posel - lani se je v blagajno nakapljalo 3,6 milijona dolarjev in del dobička gre za šolnine vaškim najstnikom.
Na Aljasko po eksotiko
A za tamkajšnje lokalne skupnosti prednosti Icy Straita segajo prek finančnih, je povedal Ed Hall, turistični koordinator pri Zveznem uradu za indijanske zadeve. Gre tudi za ponos glede rodu, je dejal Hall, ki je leta 2009 pomagal postaviti indijansko aljaško turistično zvezo.
Številnim aljaškim vasicam, oddaljenih od glavnih cest, manjka udobnejših nastanitvenih možnosti, ki so posejane vzdolž križarskih tras, in večina jih nima turističnega koordinatorja. A neodvisnim popotnikom je vseeno uspelo odkriti te odročne kraje. In posvetijo veliko časa, denarja in energije, da pridejo tja, kjer jih nato pričaka popolnoma drugačna kultura. Hall meni, da spoštovanje in občudovanje teh tujcev pošilja močno sporočilo vaščanom, še zlasti mladim, ki bi lahko vzeli svoje tradicije za samoumevne.

Nemci - veliki ljubitelji Indijancev
Ovekovečenje plemenske kulture je način, da se jo ohranja, je povedala Camille Ferguson iz Sitke. Tamkajšnje pleme vodi kulturni turistični program od sredine 90. let in popotnikom ponuja plese ter poznavanje tradicionalnih zelišč in rastlin, pa tudi demonstracije rezljanja lesa, šivanja korald in drugih obrti. Mnogim turistom avtohtoni prebivalci predstavljajo staro zgodovino države, je povedala Fergusonova. To se nanaša ne le na aljaške Indijance, ampak na plemena po vseh ZDA. Poleg tega pa tržišče za Indijance sega prek Amerik - nad njihovo kulturo naj bi bili tako še posebej navdušeni Nemci.

1.600 kilometrov proti zahodu pa majceni otok St. Paul v Beringovem morju obiskovalcem ponuja oglede tradicionalnih plesov, kosmatih tjulnjev in muzeja, ki se spominja ruske preteklosti te skupnosti. A kulturna dediščina je sekundarnega pomena večini obiskovalcev te aleutske vasi/otoka. To pa zato, ker je otok raj za opazovalce ptic z vsega sveta. Skoraj 300 vrst ptic je bilo dokumentiranih v tej divji, od vetra bičani pokrajini. Nekaj za vsakega, torej - če ste le ljubitelji narave in tradicij. Tako kot Aljaska nasploh.