Raziskava YouGov je izšla po poletju protestov in alarmantnih svaril pred negativnimi posledicami množičnega turizma od Santorinija in Kanarskih otokov do Cinque Terre in Amsterdama.

Javnomnenjska raziskava je zajela Dansko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Španijo, Švedsko in Veliko Britanijo, izsledki pa so pokazali, da so Španci najbolj nastrojeni proti množičnemu turizmu, saj jih kar 32 odstotkov meni, da je preveč tujih turistov na njihovem območju. Ta delež se je povzpel na 48 odstotkov v Kataloniji, ki zajema tudi Barcelono.

To mesto z 1,6 milijona prebivalcev vsako leto obišče okoli 32 milijonov obiskovalcev, stanje pa je tako alarmantno, da je eden od lokalnih kolumnistov prejšnji mesec zapisal: "Moje mesto mi je bilo ukradeno in ne bom ga več dobil nazaj."

Z 28 odstotki je Španija tudi država, za katero je najbolj verjetno, da bodo imeli prebivalci negativno stališče do tujih turistov. V Franciji tako stališče deli 16 odstotkov vprašanih, v Italiji 11 in v Nemčiji 14. Španci imajo tudi bolj negativno mnenje od drugih, ko gre za sektor nepremičnin za kratkoročni najem, ki naj bi bil poglavitni krivec za napihovanje cen nepremičnin in izseljevanje lokalnega prebivalstva iz mestnih jeder.

Španska vlada je julija napovedala radikalno omejitev kratkoročnega turističnega najema stanovanj in strogo preverjanje licenc na platformah, kot sta Airbnb in Booking.com, medtem ko nameravajo mestne oblasti v Barceloni do leta 2029 prepovedati vsa počitniška stanovanja.

Raziskava je pokazala, da več kot tretjina Špancev (37 odstotkov) meni, da sektor turističnih oddajanj stanovanj prinaša več škode kot koristi, 45 odstotkov pa jih ima izrazito negativno stališče do takšnega oddajanja stanovanj. V Veliki Britaniji jih ima 33 odstotkov negativno stališče do tega sektorja, v Italiji 30 odstotkov, v Franciji 28, na Danskem 24 in v Nemčiji 21.

Na hotelsko industrijo medtem v vseh zajetih državah gledajo povečini pozitivno (69–73 odstotkov).

Ko gre za industrijo križarskih ladij, imata najbolj negativno stališče do nje Francija (47 odstotkov) in Nemčija (45 odstotkov), medtem ko gledajo nanjo bolj pozitivno v Španiji (20 odstotkov) in Italiji (19 odstotkov), potem ko sta Barcelona in Benetke sprejele ukrepe proti križarkam.

Podpora protestom

Evropejci v veliki večini podpirajo pomisleke aktivistov glede čezmernega turizma in pravijo, da imajo veliko simpatij do prebivalcev najbolj priljubljenih turističnih destinacij, ki protestirajo. Tu ponovno prednjači Španija (66 odstotkov), sledijo Francija, Nemčija in Švedska. Vprašani se tudi v veliki večini strinjajo z ukrepi oblasti za boj proti množičnemu turizmu.

Kot poroča Guardian, je nadzor nad številom turistov težko usklajevanje za nacionalne, mestne in lokalne oblasti, pri čemer je potrebno sklepati kompromise med pogosto prepotrebnimi prihodki in delovnimi mesti, ki jih ustvarjajo tuji obiskovalci, ter kvaliteto življenja prebivalcev.

Mesta, kot so Amsterdam, Pariz, Sevilla in Benetke, turistične atrakcije, kot sta atenska Akropola in Hagija Sofija v Carigradu, ter naravni parki, kot je Calanques v Marseillesu, so vsa v zadnjem času sprejela ukrepe proti čezmernemu turizmu. Strategije vključujejo reguliranje oz. zmanjševanje števila obiskovalcev z dviganjem turističnih taks, uvedbo vstopnin, časovnice vstopov ali rezervacijski sistem in množične kampanje ozaveščanja s ciljem zmanjšanja števila obiskovalcev.

Najbolj priljubljen ukrep so vnaprejšnje rezervacije vstopnic za priljubljene atrakcije, kot sta Kolosej v Rimu in Louvre v Parizu. Najmanj polovica vprašanih tudi podpira omejevanje števila obiskovalcev in prepoved gradnje novih hotelov v turističnih mestih, za kar so se denimo odločili v Amsterdamu.

Malce manj priljubljene so turistične takse za vstop v najbolj obljudena mesta, prepoved oddajanj stanovanj turistom in prepoved obiskovalcev, ki ne ostanejo v mestu najmanj eno noč.