Ta teden dopisnik Guardiana Colin Marshall v dnevniku predstavlja Južno Korejo, državo, ki svojo vzhodno sosedo Japonsko (na severu pa ji grozi tista druga razvpita soseda), ki se že desetletja ne more popolnoma izviti iz primeža gospodarske krize, po desnem pasu prehiteva. Za okus, kako bo videti urbana prihodnost, priporoča obisk Seula, megalopolisa, pri katerem centralizacija dobi nov pomen. Mi pa za okus navajamo nekaj zanimivih številčnih podatkov iz Marshallovega članka, ki ga v celoti preberite na tej povezavi.

V Seulu skupno s predmestji živi več kot 25,6 milijona ljudi - več kot pol prebivalstva celotne Južne Koreje. Zanimivo je tudi, da je kar 99 odstotkov prebivalcev glavnega mesta Korejcev: v Seulu živi manj kot 300.000 tujcev, zaradi česar gre za eno narodnostno najenotnejših svetovnih prestolnic.

Seul ima največji in najbolj dovršen sistem podzemne železnice na svetu, ki je tudi najdaljši po dolžini prog - pod okriljem več operaterjev spada 19 linij, 617 postaj in skoraj 10 milijonov potnikov na dan.

V Seulu se lahko vozite 150 km/h s taksijem. Njihovi chongal taekshi so namreč specializirani za hitre vožnje pozno ponoči po obvoznicah do predmestij.

V južnokorejski prestolnici imajo najhitrejše spletne povezave na svetu. Lani so Seulčani po spletu brskali s povprečno hitrostjo 13,3 MB na sekundo, kar meče slabo luč na ameriško povprečje 8,6 MB. Letos bodo v Koreji uvedli mobilno storitev 5G, ki lahko doseže neverjetni 1 GB na sekundo. V primerjavi z ZDA je zanimiv tudi podatek, da ima Seul več kavarn Starbucks kot katero koli drugo mesto na svetu: 284. (Da, celo več kot New York, ki ima "ubogih" 277!)

V Seulu deluje 38 kolidžev in univerz ter nešteto drugih višje- in visokošolskih institucij, kar tistih, ki poznajo korejsko obsedenost z ocenami, izpiti in nazivi, gotovo ne bo presenetilo. Do treh najuglednejših univerz v državi se lahko pripeljete kar s seulsko podzemno železnico.