Namesto da bi pazila na vnuke ali ob tej uri že sladko spala, najstarejša didžejka na Poljskem (ugibamo, da je med starejšimi tudi zunaj njenih meja), s polnim imenom Wirginia Szmyt ob večerih spakira svoje zgoščenke, mešalko in računalnik, nato pa se odpravi na večerno delo ob nabito polno plesišče, na katerem prevladujejo starejši občani.

"Briga me, ali je komu to všeč ali ne, jaz za mizo plešem in skačem, saj ob vrtenju glasbe preprosto ne morem biti pri miru. Ko 'rolam', čutim melodijo, čutim ritem," pove Wika, ki se zaveda pomlajevalne moči glasbe za um in telo, poljskim upokojencem jo vrti že dve desetletji, v tem času pa si je pridobila tudi spoštovanje (pretežno veliko mlajših) stanovskih kolegov.

Vsak ponedeljek tako zabava okrog 1.000 ljudi v klubu Hula Kula, kjer ruši stereotipe in daje življenjsko moč upokojencem, ki jim predvaja vse ‒ od diska in rocka do sambe in balad. "Ne vklapljam se v kalup starejše občanke. Ne vidim razloga, zakaj bi morala moja starost določati moj način življenja," je Wika, nekdanja učiteljica v šoli za otroke s posebnimi potrebami, povedala za Reuters.

"Delala sem z mladimi in ohranila mladosten pogled in mladostna pričakovanja ... Moje sporočilo mladim je, da se življenje ne konča pri 70. letih," pravi in dodaja, da se tudi pri 80. letih še zdaleč ne počuti stare, pa čeprav imajo neki že pri 40. letih občutek, da je mladost že mimo.