Zimski solsticij oz. zimski sončev obrat označuje najkrajši dan in predstavlja trenutek, ko se začne dan spet daljšati. Na jutro po najdaljši noči v letu so se v Stonehengeu znova zbrali častilci naravnih pojavov, ki so se - nekateri celo zamaskirani - veselili tega, da se je dan znova začel daljšati in da se bo v deželo kmalu spet vrnila pomlad.

Na ta dan naj bi po poganskih verovanjih Sonce premagalo temo, kar je pomenilo zmago dobrega nad zlim. Slovanski predniki so v tem času praznovali rojstvo boga Sonca (Božiča, Svarožiča), ki je poosebljal mlado sonce. V znamenje praznika so ljudje takrat izvajali različne tradicionalne obrede. Eden najpogostejših je bil kurjenje čokov. Ti so morali goreti čim dlje, saj je njihov plamen ponazarjal Boga in njegovo moč. Ob tem so ljudje darovali hrano, pijačo in tudi prerokovali.