Organizirani kravji boji so med marcem in oktobrom v Švici pogosti in zelo priljubljeni, saj niso tako krvoločni kot bikoborbe ali pasji boji - čeprav na prvi pogled ni tako videti, razen nekaj oguljene kože poškodb praktično ni, zato tovrstna tekmovanja s pridom tržijo tudi kot turistično prireditev.

Poudarjajo namreč, da krave za spopad niso niti vzgojene niti pripravljene - gre za pasmo herens in za po naravi zelo bojevite živali, ki imajo edinstveno lastnost, da se med seboj fizično spopadajo zaradi hierarhije v čredi, takoj ko jih po dolgih zimskih mesecih izpustijo iz hlevov.

Šibkejše nasprotnice hitro odnehajo
Te ogromne in temperamentne živali spustijo v ring po skupinah glede na njihovo težo, nato pa si same izberejo tekmice.

Boj za prevlado na pašniku se začne veličastno - krave s spuščeno glavo divje kopljejo po tleh, glasno mukajo in se z besnim pogledom pripravljajo na naskok na svoje tekmice.

Nato prekrižajo rogove in se rinejo sem ter tja, a šibkejša nasprotnica hitro uvidi, da ji ne bo uspelo zmagati, zato odneha in do poškodb ne pride.

Zmaga tista krava, ki zadnja ostane v ringu in si tako prisluži naziv La Reine des Reines, kraljica vseh kraljic, ter nadzor nad pašnikom v poletnih mesecih.