Odvetnik Tungnath Čaturvedi, ki živi v zvezni državi Utar Pradeš na severu Indije, je leta 1999 potoval iz mesta Mathure v Moradabad. Takrat mu je prodajalec za ceno dveh vozovnic namesto 70 (86 centov) zaračunal 90 rupij (1 evro in 10 centov). Prodajalcu se je sicer pritožil, a ga ta ni upošteval, zato se je odločil, da bo na potrošniškem sodišču v Mathuri vložil tožbo proti uslužbencu in severovzhodni železnici, ki je del indijskih železnic.

"Železnice so skušale zadevo zavrniti, češ da bi bilo treba pritožbo zoper podjetje nasloviti na njihovo sodišče za odškodninske zahtevke v železniškem prometu, ne pa na potrošniško sodišče," je dejal. Potrošniška sodišča v Indiji sicer obravnavajo zlasti pritožbe, povezane s storitvami, znano pa je, da so preobremenjena, zato včasih lahko traja več let, da se rešijo tudi najbolj preprosti primeri.

Odškodnina naj bi bila porazna

"V povezavi s tem primerom sem se udeležil več kot 100 obravnav. Ker sem tudi sam odvetnik, mi ni bilo treba plačati denarja odvetniku ali nositi stroškov potovanja na sodišče. To je lahko precej drago, toda energija in čas, ki sem ju izgubil v boju proti tej zadevi, se ne moreta ovrednotiti," je dejal indijski odvetnik, ki je po več kot 20 letih končno dosegel, da je bilo pravici zadoščeno.

Sodišče je pred kratkim vendarle odredilo, da mu morajo železnice plačati globo v znesku 15.000 rupij (približno 183 evrov), obenem pa tudi vrniti 20 rupij z 12-odstotnimi letnimi obrestmi od leta 1999 do leta 2022. Sodišče je še odredilo, da bo, če znesek ne bo plačan v roku 30 dni, obrestna mera spremenjena na 15 odstotkov.

Odškodnino je Čaturvedi opisal kot mizerno in dejal, da ne nadomešča duševnih stisk, ki mu jih je povzročil primer. Njegova družina ga je sicer večkrat poskušala odvrniti od nadaljevanja postopka, češ da je to izguba časa, vendar tega ni storil. "Ni pomemben denar. Vedno je šlo za boj za pravico in proti korupciji," je poudaril in pri tem dodal, da verjame, da bo njegov primer služil kot navdih drugim.