Jesen poleg nižjih temperatur prinaša tudi lepe barve dreves, saj ta letni čas za veliko rastlin pomeni konec vegetacijske sezone. Čeprav naj bi se vegetacijsko obdobje uradno izteklo konec septembra, so v ARSO-vem podcastu poudarili, da se zaradi podnebnih sprememb to podaljšuje tudi v oktober ali pa celo november.

Do jesenskega barvanja oziroma rumenenja listja pride predvsem zaradi prilagajanja rastlin na različne dejavnike okolja – dan se krajša, noč daljša, temperatura zraka se niža, pomembne so tudi padavine ter zdravje same rastline. Vsaka jesen je torej edinstvena, saj je od teh dejavnikov odvisna tudi intenzivnost jesenskih barv.

Na jesen sicer v listih preneha nastajati nosilec zelene barve – klorofil, listne žile se počasi zaprejo. V listih rastline zadržijo sladkorje, vir čudovitih barv, ki jih obarvajo v različne odtenke. Listi naj bi se najlepše obarvali takrat, ko je prehod iz poletja v jesen nenaden – dnevi so sončni in topli, noči pa hladne in sveže, vendar ne padejo pod ničlo. Letošnje leto je bilo tako temu zelo naklonjeno.

Čeprav je v mešanih gozdovih namesto zelene barve, ki že pojema, mogoče opaziti rjave in rumene tone, bi lahko veliko dežja in slana uživanje v razkošju barv uničilo. Drevesa v tem primeru hitro porumenijo, barve niso tako izrazite, listi pa hitro odmrejo. Rumenenje in odpadanje listja v sklopu mreže fenoloških postaj že več kot 70 let spremljajo tudi na ARSO. Dolgoletni nizi fenoloških podatkov so pomemben vir informacij o spremembah okolja in podnebja in njihovega vpliva na rastline.

Spodaj si lahko ogledate galerijo fotografij letošnje jeseni, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah.