"To je veliko razočaranje. Priletel je do čolna, ki naj bi ga oskrbel z gorivom za drugo polovico poti, a je med spuščanjem trčil ob pristajališče, izgubil ravnotežje in padel v vodo," je nesrečo opisal Stephane Denis, član podporne ekipe. Kot je pojasnil, je bilo pristajališče dva metra nad palubo, pristajanje pa je bilo zaradi valov oteženo.

"Manever je vadil v težjih razmerah in ga tudi uspešno izvedel. Zdaj, v najpomembnejšem trenutku, pa mu žal ni uspelo," je dejal Denis. Dodal je še, da Zapata pri padcu ni bil poškodovan in da se bo novega poskusa lotil čim prej. "En neuspeh ga ne bo ustavil," je dejala tudi žena izumitelja Krystel, ki je sicer priznala, da je Zapata razočaran.

40-letni Zapata, nekdanji prvak v vožnji z vodnimi skuterji, je poskus prečkanja Rokavskega preliva izpeljal točno ob 110. obletnici prvega poleta med Britanijo in Francijo. Leta 1909 je to kot prvemu uspelo francoskemu letalcu Louisu Blériotu.

Francoski izumitelj je vzletel v francoskem kraju Sangatte, skupaj s pristankom za polnjenje rezervoarja s kerozinom pa je 35-kilometrsko pot od francoske do angleške obale nameraval premagati v okoli 20 minutah. Zapata je prvo polovico poti preletel s povprečno hitrostjo 140 kilometrov na uro, letel pa je na višini od 15 do 20 metrov nad morsko gladino.

Tisti, ki so si vzlet leteče naprave prišli ogledat v živo, so bili priča prizoru, ki jih sicer za zdaj spremljamo le v znanstvenofantastičnih filmih. Zapata, oblečen v posebno obleko, s čelado in daljinskim upravljalnikom v roki, s katerim nadzira svojo desko, je ob vzletu švignil v nebo, poletel nad morjem in zelo kmalu postal le pikica na obzorju. Novico o tem, da poskus ni uspel, so gledalcem sporočili po zvočnikih.

Zapata si je že pred današnjim podvigom prislužil sloves, saj je med vojaško parado ob francoskem državnem prazniku 14. julija s svojo desko poletel nad pariškim trgom Concorde, pred očmi svetovnih voditeljev, med njimi francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel. Francoska obrambna ministrica Florence Parly je tedaj povedala, da se za njegovo napravo zanima tudi francoska vojska.