Petrova kapela v starem mestnem jedru Luzerna je kljub svoji majhnosti in nenačičkanosti dobro obiskana. Poleg dejstva, da je najstarejša na območju – zgrajena je bila namreč v 12. stoletju, v 18. stoletju pa temeljito prenovljena –, je tudi ena redkih cerkva, v katerih so odgovorni prepoznali potencial sodobne tehnologije za privabljanje obiskovalcev.

Avgusta so namreč predstavili projekt "govorečega" Jezusa, ki so ga dvoumno poimenovali Deus in machina oz. Bog v stroju. Gre za besedno igro na znani latinski izraz Deus ex machina oz. dobesedno Bog iz stroja, kar v (starogrških) dramah pomeni božanstvo, ki nepričakovano razreši zaplet. V Petrovi kapeli tako s pomočjo umetne inteligence deluje "božanstvo", ki se lahko pogovarja v okoli 100 različnih jezikih in odgovarja na preprosta teološka vprašanja, deli nasvete ipd.

"Gre za eksperiment," je za britanski časopis Guardian pojasnil teolog Marco Schmid, eden od skrbnikov Petrove kapele. "Hoteli smo videti in razumeti, kako bi se ljudje odzvali na Jezusa, kot ga poustvari umetna inteligenca. O čem bi se pogovarjali z njim? Bi to sploh koga zanimalo?" razlaga in dodaja, da so se verjetno prvi na svetu domislili takšne uporabe umetne inteligence.

"Veliko je bilo razprav, kakšen avatar izbrati"

Kot je še razložil, so instalacijo, ki je plod večletnega sodelovanja luzernske Katoliške cerkve z lokalno univerzo oz. njenim laboratorijem za raziskovanje umetne inteligence in virtualne resničnosti, postavili avgusta. Po dobrih prvih odzivih na robotske odgovore, ki jih je ponujal program, so se odločili projekt nadgraditi z avatarjem, torej da bi glasu, ki je odgovarjal obiskovalcem, dodali še obraz. "Veliko je bilo razprav, kakšen avatar izbrati. Bi to moral biti kakšen teolog, duhovnik, morda svetnik? A na koncu smo ugotovili, da bo za to najprimernejša podoba Jezusa samega," pojasnjuje Schmid.

Ker v cerkvi ni prav veliko prostora, sploh pa ne prostora, ki bi ljudem, ki bi se želeli z avatarjem pogovarjati, nudil dovolj zasebnosti, so računalnik z "Jezusom" postavili kar v spovednico. Tam se lahko obiskovalci z UI-jem v podobi Jezusa pogovarjajo o splošnih temah ali pa z njim razpravljajo o teoloških temah.

Nikakor pa ne želijo, je zagotovil Schmid, dati ljudem občutka, da opravljajo spoved: "To ni spoved, niti ne želimo dajati občutka, da gre za posnemanje spovedi." Vse, ki vstopijo v spovednico, tako posebej opozorijo, naj robotu ne razkrivajo nobenih osebnih podatkov ali drugih občutljivih informacij in jim jasno povedo, da se z avatarjem pogovarjajo na lastno odgovornost.

Dve tretjini obiskovalcev pogovor opisali kot "pozitivno versko izkušnjo"

Schmid se je v pogovoru za Guardian pohvalil, da se je v dveh mesecih z njihovim "Jezusom" pogovarjalo več kot 1000 ljudi, tako katoličanov in drugih kristjanov kot pripadnikov drugih verskih skupnosti in ateistov. Skozi poskusno obdobje so pristojni zbirali tudi odzive posameznikov na izkušnjo in dobili okoli 230 odgovorov, pri čemer jih je po prvih analizah okoli dve tretjini pogovor opisalo kot "duhovno izkušnjo". "Torej, lahko rečemo, da je za večino pogovor z AI-Jezusom predstavljal pozitivno versko izkušnjo," pravi Schmid.

A vsi odzivi niso bili pozitivni, priznava. Kar nekaj ljudi se je pritožilo, da se je bilo z AI-Jezusom "nemogoče pogovarjati", krajevni novinar pa je v svojem članku pogovor opisal kot "plehek, ponavljajoč se in poln modrosti, ki spominjajo na klišeje s koledarjev", navaja Guardian. Schmid je potrdil, da so ljudje glede na njihovo anketo imeli bodisi pozitivno izkušnjo, ko so bili odgovori zelo dobri in so jih presenetili in navdihnili, bodisi zelo slabo, ko so bili odgovori zelo plehki in površni.

Na eksperiment pa letijo tudi številne kritike iz krščanskih skupnosti na območju. AI-Jezusu glasno nasprotujejo tako Schmidovi kolegi iz Katoliške cerkve kot protestantska duhovščina, ki uporabo Jezusove podobe vidi kot žalitev.

AI-Jezus za zdaj ostaja eksperiment: Odgovornost bi bila prevelika

Schmid je ob tem zagotovil, da so se zelo potrudili, da robot ne bi žalil nobenih verskih čustev, izrekel kar koli, kar bi lahko kdo razumel kot nezakonito, preveč nazorno, ali pa da bi ponujal kakršno koli razlago teoloških besedil, ki je v nasprotju z uradno doktrino Cerkve. UI s podobo Jezusa je tako najprej preizkusilo 30 na teološkem področju dobro podkovanih posameznikov, a še vedno ne morejo 100-odstotno zagotoviti, da robotu ne bi spodrsnilo in bi komu svetoval ali rekel kaj popolnoma neprimernega. To je tudi razlog, zaradi katerega bo Deus in machina ostal le eksperiment: "Če bi takšnega Jezusa dali na razpolago za daljši čas, bi bila odgovornost preprosto prevelika."

Schmid kljub vsemu že zdaj vidi velik potencial v omenjenem robotu: "To je zelo enostavno, dostopno orodje za pogovor o veri, o krščanstvu, o katoliški veri." Kot je opazil, si ljudje namreč želijo pogovora o krščanstvu, ki presega zgolj citiranje Biblije, obrede v cerkvah in zakramente: "Ljudje si želijo pogovora, radi bi odgovore, radi bi slišali, kaj ima Jezus povedati. Nekateri so pa, seveda, zgolj radovedni."