Koncept prestopnega leta je uvedel Julij Cezar. Rimski znanstveniki so namreč ugotovili, da Zemlja v svoji orbiti okoli Sonca ne potuje natančno 365 dni, ampak četrtino dneva več. Takrat se je leto končalo februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan in tako uskladili koledarsko leto s sončnim letnim časom. Dodatni dan v prestopnem letu omogoča, da se koledar znova uskladi z letnimi časi. Prvo prestopno leto naj bi bilo leta 46 pred našim štetjem.

Gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. in ga uporabljamo še danes, pa je izpopolnil julijanski koledar in vzpostavil zdajšnji sistem prestopnega leta.

Prestopnih let pa nimajo povsod urejenih enako kot v državah, kjer uporabljamo gregorijanski koledar. V perzijskem sončnem koledarju v koledar vsakih 33 let dodajo osem prestopnih dni. V Indiji in Bangladešu, kjer uporabljajo edinstvena koledarja, pa se gregorijanskemu koledarju prilagajajo tako, da je prestopni dan vedno v bližini 29. februarja.

Osebam, ki rojstni dan praznujejo le vsaka štiri leta, v šali pravimo osmoljenčki ali smolčki. Med znanimi osebami, ki se starajo štirikrat počasneje od drugih, pa so ameriški reper Ja Rule, plavalec in dobitnik olimpijskega zlata Cullen Jones, pevec Chris Conley ter španski premier Pedro Sánchez.

Edini štiriletni časopis na svetu

29. februarja pa vsako leto v Franciji izide tudi edini štiriletni časopis na svetu, satirični La Bougie du Sapeur. Letos se Francozi zabavajo ob branju 12. številke, prvič so časopis izdali namreč leta 1980. "Potem ko je bila prva številka razprodana v dveh dneh, so prodajalci časopisov zahtevali več izvodov – zato smo rekli v redu, a šele čez štiri leta," je povedal urednik Jean d'Indy. "Časopis še vedno izdaja nekaj prijateljev. Dobimo se v baru in si izmenjujemo ideje ob pijači. Zelo se zabavamo, in če se tudi bralec, je to češnja na torti."

Članki v časopisu so zasnovani kot šaljivi komentarji. Naslovni članek letošnje izdaje se imenuje Vsi bomo inteligentni in govori o tem, kako umetna inteligenca opravlja izpite in za človeka uredi tudi druge intelektualne uganke, poroča BBC.