Da se na zimskih krožnikih pogosto znajdejo sicer kisle limone, grenivke, pa bolj sladke pomaranče in mandarine, dokazujejo tudi statistični podatki. Letno naj bi vsak Slovenec pojedel skoraj 14 kilogramov agrumov, za primerjavo, jabolk pojemo 13,6 kg, banan 12,4, hrušk pa zgolj 2,4 kg.

Zdravilne učinke limone so poznali in cenili že samostanski zeliščarji, medtem ko je bil sadež na premožnejših evropskih mizah nekoč predvsem okrasni dišeči predmet. Čeprav je domovina citrusov južna Kitajska in jugovzhodna Azija, po zadnjih raziskavah pa vznožje Himalaje, so limonovec v Evropo pripeljali iz Afrike. Iz Sredozemlja je kmalu po prihodu izrinil neužitno citrono, območju pa nadel ime "Dežele, kjer cvetijo limone". Ko limonovci cvetijo, omamno dišijo, to je razlog, da so jih že pred stoletji želeli gojiti v vremensko manj prijaznih deželah. So pa zanje ob hišah od 16. stoletja dalje postavljali oranžerije, kjer je bilo pozimi dovolj toplo in svetlo. Vzgoja limonovcev (tudi pomarančevcev in mandarinovcev) kot posodovk je še danes znak prestižnosti in sposobnih zelenih prstov, najtežji del vzgoje pa ostaja uspešno prezimovanje. Pred prvo zmrzaljo (nikar prehitro) jih prenesemo v hladen in svetel prostor, ustrezajo jim temperature od 8 do največ 15 stopinj Celzija. V toplejših prostorih se na njih hitro pojavijo kaparji in druge uši, ki jih ob manjšem napadu preženemo z uporabo milnice, s katero temeljito umijemo liste in stebla.

Ker limonovci pozimi tudi cvetijo, opraševalcev pa v stanovanju praviloma ni, se nastajanja plodov lahko lotimo kar sami. Potrebujemo mehek čopič, morda čopič za nanos ličil, lahko tudi vatirano paličico, in mirno roko. Pelod nato previdno in nežno prenašamo s cveta na cvet, pomembno je, da izberemo zrele prašnike in pestiče. Kljub uspešni oprašitvi mladi limonovci plodove odvržejo, saj se v rastlini v tem letnem času sokovi pretakajo počasneje, hrane je premalo. Starejše rastline so močnejše in v vejah zadržujejo več hranilnih snovi, zato lahko z nekaj desetletij starih limonovcev nabiramo plodove skozi vse leto.

Ko kupujemo limone, izberimo plodove, ki so primerno čvrsti, ostanki peclja pa zeleni. Na sobni temperaturi se limone ohranijo dober teden, če jih želimo imeti dlje časa, pa jih damo v hladilnik, pri tem naj imajo dovolj prostora, da zrak kroži okrog plodov. Limon iz hladilnika ne ožemamo, pustimo jih, da se ogrejejo na sobno temperaturo, šele nato iztisnemo sok.

Rezine limone ali limonin sok se dobro podajo k ribam in mesu, osvežijo okus ocvrte hrane. Kot naravni konzervans je sok nepogrešljiv pri pripravi marmelad, sokov, poletja brez hladne limonade pa si tudi več ne predstavljamo, medtem ko topla jutranja limonada pomaga pri čiščenju in razstrupljanju telesa. Z limonino kremo, narejeno iz koruznega škroba, sladkorja, limonovega soka, rumenjakov in žličke masla, pa tako obogatimo proseno kašo, da jo bodo z veseljem pojedli tudi najmlajši člani družine.