Posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič) v četrti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej prek osebnih zgodb in domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov razkrivata pestrost človeške seksualnosti. V prvem delu ste lahko spoznali kriptomilijonarja Janeza, v drugem pa boste njegovo partnerko Katarino.

Katarina je raziskovalka na področju bioinformatike, stara je 45 let, z Janezom imata tri otroke. Janez in Katarina ne seksata pogosto, vendar Katarina pravi, da tega sploh ne pogreša. Klinična psihologinja in seksologinja, raziskovalka in predavateljica na Maastrichtski Univerzi na Nizozemskem Marieke Dewitte razlaga, da so šele v minulih letih raziskovalke in raziskovalci začeli raziskovati povezavo med navezanostjo in seksualnostjo. "Ko otroci odraščajo, je pomembno, da imajo osebo, na katero se navežejo, se nanjo zanesejo. Tako lahko raziskujejo svet, saj imajo občutek varnosti," razlaga Dewitte in pojasnjuje, da ob negativnih izkušnjah navezanosti razvijemo negotove oblike navezanosti, ki vplivajo na naše duševno zdravje. "Hkrati pa vplivajo tudi na zdravje naših odnosov in spolno zdravje. Zdi se, da smo za dolgo časa pozabili na to povezavo med navezanostjo in seksualnostjo," še poudarja.

Negotove oblike navezanosti

Dewitte razlaga, da imajo ljudje z varnimi oblikami navezanosti zelo funkcionalne odnose, ko gre za seksualnost, so bolj odprti, lahko seksajo za lastno zadovoljitev pa tudi znotraj odnosa. "Ne potrebujejo seksa, da pomirijo svoje primarne negotovosti. Lahko raziskujejo in imajo odprto komunikacijo. Gre torej za zelo funkcionalne odnose. Vendar to ne pomeni, da ne morejo imeti težav v spolnosti, se pa bodo z njimi bolje soočili." Kot pojasnjuje, njihova prva reakcija ne bo panika, ko bodo naleteli na problem, ampak ga bodo poskušali premostiti, skušali bodo najti rešitev. Katarina je odraščala v družini, kjer se niso nikoli pogovarjali drug o drugem, temveč predvsem o drugih. Veliko so opravljali in iskali napake. Kot razlaga, je njena mama redno izpostavljala tudi njene napake, jo kritizirala, še danes je kljub njenim številnim uspehom in dosežkom nikoli ne pohvali.

Anksiozne in izogibajoče oblike navezanosti

Pri anksioznih oblikah navezanosti je več negativnih čustev, negotovosti, osebe skrbi, ali se obnašajo pravilno. Tipično za to negotovo obliko navezanosti je strah pred zapustitvijo, zato so tudi manj iskreni pri komunikaciji v partnerstvu, saj se bojijo, da jih bo oseba zapustila. Zato so tudi bolj nagnjeni k tveganim oblikam spolnega vedenja. "Pri izogibajočih oblikah navezanosti pa gre za to, da takšne osebe potrebujejo distanco in avtonomijo. Zato imajo težave z intimnostjo in preveč bližine v partnerstvu. To ne pomeni, da ne seksajo in nimajo intimnih razmerij, ampak so pogosto bolj osredotočeni nase in na zadovoljevanje lastnih potreb." Kako pa oblike negotove navezanosti vplivajo na odnos do intimnosti in seksa? Marieke Dewitte pojasnjuje, da gre "pri anksiozni obliki navezanosti za zlitje ljubezni in seksa, izrabo seksa za kupovanje in izkazovanje ljubezni. Pri izogibajoči obliki navezanosti pa gre za ločenost ljubezni in seksa."

Spol je kulturni konstrukt

Katarina je poletja preživljala v nudističnem kampu v Istri, zato je bila raznolikost teles in genitalij za njo nekaj samoumevnega. Pa tudi, kaj je lepo in kaj ni lepo telo. Njena mama ji namreč ni dovolila, da bi kot otrok trenirala plavanje, saj je bila prepričana, da se dekleta in ženske z mišičastimi rameni in rokami neprivlačne. Kot razlaga religiolog prof. dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je lepota kulturni konstrukt. Ne samo lepota, tudi spol. "Imamo številne antropološke in druge dokaze o tem, da so bile mnoge kulture mnogo bolj odprte in pluralne. Ta radikalna delitev, kjer ni drugega kot dveh spolov, je del abrahamske tradicije, ki je izrazito patriarhalna, ki je sovražna do žensk, ki je skeptična do spolnosti, se boji spolnosti in tako naprej." Ob tem poudarja, da si je zahodnistična civilizacija krepko podredila svet po lastni podobi, kjer ima moški ključno vlogo, ženska pa je nevarnost, "zaradi njene seksualnosti, zato se moramo pred njo varovati, zato jo je treba umakniti izjavnosti, zato jo je treba zakriti, mogoče fizično prilagoditi, celo pohabiti. V tem pojmovanju, ki se je razvijalo tisočletja, ni prostora za drugi, tretji in ostale spole. Mogoče celo razmišljanje mimo in izven spolov, ki niso ključni in determinirani. Vemo, da so nekatere kulture to počele, da glavna identiteta sploh ni bila, ali sem jaz moški ali ženska." Črbnič ob tem poudarja, da imamo slabo domišljijo, in izpostavlja mnenja nekaterih avtorjev, da kapitalizem najbolj ubija prav domišljijo, "zato si je lažje predstavljati konec sveta kot pa konec kapitalizma".

Retradicionalizacija in krhanje že pridobljenih pravic

Katarina in Janez sta dve leti živela v ZDA, kjer jima je poklicno življenje omogočala varuška, saj država ženskam ne zagotavlja niti enega dneva plačane odsotnosti z dela zaradi rojstva in nege otroka. Situacija se je za ženske s prepovedjo splava v številnih zveznih državah lani izrazito poslabšala. Tudi v Evropi se marsikje krhajo že pridobljene pravice žensk. Spomnimo, da je Mirela Čavajda morala zdravniško pomoč iskati v Sloveniji, ker ji na Hrvaškem splava niso hoteli opraviti. Kot razlaga hrvaška feministka, aktivistka in teologinja Lana Bobić, se na Hrvaškem dogaja resna in nevarna retradicionalizacija družbe, hkrati pa so se po njenem ljudje absolutno navadili na določeno stopnjo svobode, ko gre za njihove spolne in reproduktivne pravice. "Čeprav menim, da so ti poskusi retradicionalizacije zelo škodljivi in nas lahko v sekundi popeljejo za 10, 20 let v preteklost, kot se je na primer zgodilo na Poljskem, po drugi strani mislim, da je to še vedno zelo glasna manjšina, ki poskuša vsiliti svoje nazadnjaške vrednote celotni družbi in nasprotuje ustavnopravnemu redu držav, v katerih živimo." Ob tem predstavi podatek, ki ga dajo različne raziskave. Pravico do splava v katoliški južni sosedi podpira od 70 do 80 odstotkov ljudi. Kako je torej mogoče, da ima majhna skupina verskih skrajnežev tak vpliv v zdravstvu, da splav kljub zakonitosti in legalnosti ni dostopen? "Zato, ker so institucionalizirani. Torej v primeru Mirele Čavajda ni bila potrebna neka velika vloga Cerkve, ki bi vplivala na potek te zgodbe in javni linč, institucionalno zlorabo, ki jo je doživela Mirela Čavajda. Ta linč in institucionalno zlorabo so izvedli vodilni ljudje v hrvaškem javnem zdravstvenem sistemu, od različnih predstojnikov ginekoloških združenj do samega ministra za zdravje. Na Hrvaškem se je zgodila klerikalizacija ginekologije," razlaga Lana Bobić.

To je le nekaj tem, ki jih odkriva drugi del tretje sezone podkasta o spolnosti Evolucija užitka. Kakšne pa so vaše izkušnje? Kakšna so vaša prepričanja o spolih, spolnosti, seksu in seksualnosti? Kako ste začeli odkrivati svoje telo, se vam zdi, da imate osrečujočo spolnost, brez slabe vesti in krivde? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.