V zadnjih nekaj tednih so namreč proticepilski protestniki na svojih shodih večkrat zaplesali hako z naslovo Ka Mate, ki velja za najbolj prepoznaven maorski bojni ples. Zasnoval jo je Te Rauparaha, voditelj skupnosti Ngāti Toa, leta 1820 in je zaščitena kot kulturna dediščina omenjene etnične skupine.

"Ne podpiramo njihovih stališč in ne želimo, da se naši predniki ali naše pleme (iwi) povezuje z njihovimi sporočili," so v izjavi za javnost zapisali predstavniki skupnosti Ngāti Toa in dodali: "Protestnike pozivamo, naj ne uporabljajo Ka Mate, ampak naj izberejo katero drugo hako. Uporabe Ka Mate za ta namen ne dovoljujemo."

Obstajajo namreč številne različice plesa haka, ki se razlikujejo glede na sporočilo (bojni ples, ples zmage, ples ob porokah in rojstvih, ples ob smrti itd.) ali glede na iwi, ki jo izvaja oz. jo je prvotno izvajalo. A najbolj znana novozelandska haka je, kot omenjeno, ravno Ka Mate, pretežno tudi zato, ker jo pred mednarodnimi tekmami redno izvaja tamkajšnja ekipa ragbija.

Nova Zelandija se je z novim koronavirusom borila predvsem s strategijo zapiranja družbe, kar je nekaj časa veljalo za učinkovit ukrep, a ko je na otočje prišla različica delta novega koronavirusa, je bilo širjenje precej težje ustaviti, zato so oblasti, s premierko Jacindo Ardern na čelu, v ospredje strategije postavile cepljenje. Vlada želi pred odpravo omejitvenih ukrepov najprej doseči 90-odstotno precepljenost, a se je rast odstotka precepljenih po prestopu 80-odstotnega praga praktično ustavila ‒ po poročanju Reutersa je trenutno v državi z dvema odmerkoma cepljenih 81 odstotkov prebivalcev.

Težava naj bi bila predvsem v hitrem širjenju dezinformacij, povezanih s cepljenjem, med mladimi Maorci, je potrdila Ardern v nedavnem pogovoru za tamkajšnjo javno televizijo TVNZ, pa tudi dostopnost cepiv v bolj odročnih delih države. Po navedbah Reutersa je bilo 13. novembra na Novi Zelandiji polno cepljenega 60 odstotkov maorskega prebivalstva, 76 odstotkov pa jih je prejelo prvi odmerek cepiva proti covidu-19.