Martinovo je znano predvsem kot praznik vina. Foto:
Martinovo je znano predvsem kot praznik vina. Foto:
Mošt se bo spremenil v vino. Foto: MMC RTV SLO

V Sloveniji in na Hrvaškem se martinovo praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo. V skladu s šegami in z navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa.

Zgodovina praznika
Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz krščanskega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu.

Zaradi splošne priljubljenosti Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na današnjem Madžarskem. Legenda pravi, da je sveti Martin dal svoj plašč beraču, da bi skril svojo revščino.

Na martinovo soboto bo mogoče tudi na ljubljanskih ulicah poskusiti martinovo dobrote. Več sledi.


Martinova pojedina

Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci. Za slovensko Istro je martinovanje oziroma martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi so povezane z oljčnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremili mlado vino. Zahtevnejše jedi v tem času so bile predvsem fuži (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi "žgvacet"), pečen puran, kislo zelje ("kapuz"), ocvrt kruh z refoškom ...

A. M.