Na avstralskem Božičnem otoku so padle prve padavine, ki napovedujejo deževno obdobje, naznanile pa so tudi selitev več milijonov rdečih rakovic. Raki, ki jih je mogoče najti le na tem območju, na otoku pa naj bi jih živelo približno 50 milijonov, se namreč iz gozdnih prebivališč odpravijo proti brlogom blizu vode. Tam se na obalah Indijskega oceana parijo. Fenomen množične selitve, ki je po besedah vladne organizacije Parks Australia "eden najbolj neverjetnih procesov na Zemlji", naj bi se zgodil vsako leto, odvisen pa je tudi od Lunine mene.

Običajno selitev poteka med oktobrom in novembrom, občasno tudi decembra ali januarja. Naporno popotovanje vodijo samci, ki so večji od samic, na poti do cilja pa neustrašno korakajo čez drn in strn. Tako se znajdejo povsod, tudi pred pisarnami, ne ustavijo jih niti ceste. Z namenom, da bitja pri selitvi obvarujejo, so zaposleni pri lokalni naravovarstveni agenciji postavili posebne znake ter mostove, podhode in prehode, nekatere ceste so začasno zaprli, ljudi pa o razmerah stalno obveščajo. Ponekod so morali rakovice s cest tudi grabiti, poroča The Washington Post.

Številka poginulih se vztrajno veča

Številni turisti in ljubitelji narave si želijo pričevati množičnemu dogodku, ki ga je naravoslovec David Attenborough opisal z besedami: "Kot bi se velika škrlatna zavesa pomikala po pečinah in skalah do morja." Dovoljeno je, da navdušenci med rakovicami tudi hodijo, a morajo pri tem biti izjemno previdni. Rakovice so namreč zelo pomembne za biološko raznolikost otoka in ohranjanje ekosistema, saj jejo odpadlo listje, kar pripomore k zdravju gozdnih tal.

Zaradi človeške dejavnosti se številka poginulih živali vsako leto veča – veliko je žrtev neprevidnih voznikov, nekaterim pa grozi dehidracija, medtem ko si pot utirajo na območjih, kjer so posekali gozdove. Samic je sicer več kot samcev, po parjenju pa predstavnice vrste v brlogih v treh dneh izležejo jajčeca, z njimi počakajo še dva tedna, nato pa jih odnesejo v ocean. Velikokrat so celotne generacije mladih rakcev žrtve plenilcev, enkrat ali dvakrat v desetletju pa jih vseeno veliko preživi, tako pa se populacija ohranja.