Leta 2010 je takšna razstava potekala na Gospodarskem raztavišču v Ljubljani. Foto: BoBo/Bor Slana
Leta 2010 je takšna razstava potekala na Gospodarskem raztavišču v Ljubljani. Foto: BoBo/Bor Slana

Na celjskem sejmišču bodo med 3. in 6. oktobrom na svoj račun prišli ljubitelji pasemskih psov – tam se je namreč začela štiridnevna evropska razstava psov Slovenija Winner. Ta je po pomembnosti takoj za svetovno razstavo, po besedah prireditelja, Kinološke zveze Slovenija, gre za mednarodno odmeven dogodek. Takšna razstava je bila pri nas nazadnje leta 2010.

V knežjem mestu si je tako mogoče ogledati približno 10 tisoč štirinožcev 370 različnih pasem iz 62 držav, tam so tudi razstavljavci iz Brazilije, Argentine in Japonske. Prvaki se morajo čim bolj približati telesnim meram, ki so jih določili kot ideal za posamezne pasme, a to ni dovolj za osvojitev naslova. "Ne sme biti agresiven do drugih ljudi in psov, mora biti družaben," je za Radio Prvi poudaril predsednik kinološke Zveze Slovenije Hari Arčon.

Po poročanju STA-ja bodo v štirih tekmovalnih dneh po novi formuli izpeljali tri tipe razstav. Za začetek je bila mednarodna razstava Platinum winner, predstavili se bodo tudi različni poklici, pri katerih ljudje sodelujejo s psi. Vse naslednje tri dni bodo dopoldne evropske razstave, v petek in soboto popoldne pa t. i. specialke – to so razstave za posamezne pasme.

Vrhunec dogajanja bo v nedeljo popoldne, ko bo potekal izbor najlepšega psa evropske FCI-razstave psov 2024. Častna pokroviteljica dogodka bo predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Vsak dan bodo sicer po zaključku rednega dela evropske FCI-razstave psov izbirali tudi najlepše pse dneva v posamezni skupini.

Arčon je za STA povedal, da je namen tako velike razstave širiti kinološko kulturo in aktivirati čim več ljudi, da se aktivno ukvarjajo s psi. Obenem je po besedah Kinološke zveze Slovenije poleg strokovnega sodelovanja namen tudi promocija vzreje in vzgoje psov ter sobivanja psa in človeka.

Največja težava je, kam s psi

Na dogodek so se pripravljali eno leto – gre namreč za velik finančni in logistični zalogaj, vseh zaposlenih, vključno s sodniki, je približno 400. Tesno sodelujejo tudi s številnimi slovenskimi gostinci in podjetji. "Če imamo dobro organizacijo in so ljudje zadovoljni, se bodo vračali v Slovenijo," je za Radio Prvi zatrdil Arčon.

Udeležencev in obiskovalcev razstave je sicer preveč, da bi vsi lahko prespali v Celju. Največja težava je, kam s psi – v Sloveniji namreč v številnih hotelih, pa tudi gostiščih hišni ljubljenčki niso dobrodošli. Veliko lastnikov, predvsem pa kosmatincev, bo v teh dneh noči preživljalo v avtodomih, avtomobilih ali prikolicah. Po besedah Arčona taki dogodki "pripeljejo do razmišljanja, kako bi se stvari lahko popravile in napredovale".

Prizadevajo si za priznanje druge slovenske avtohtone pasme

V slovenski krovni organizaciji deluje 130 kinoloških društev, v katerih se lastniki lahko posvetujejo o nakupu ter vzgoji svojega psa ter se seznanijo z informacijami, kakšne pogoje mora imeti pes za bivanje. V zvezi svetujejo, da bodoči lastniki psa kupijo v Sloveniji, saj so pri nas psi vzrejeni po standardih in tudi genetika je sledljiva. V Sloveniji se je po podatkih kinološke zveze letos skotilo okoli 4500 mladičev, vsi so pregledani.

V Sloveniji imamo eno avtohtono pasmo psov, to je kraški ovčar, v zvezi pa si prizadevajo, da bi svetovna zveza kot drugo slovensko avtohtono pasmo priznala tudi pasmo koroški žigec.