Nizozemski kralj Willem-Alexander je odločitev razkril v uradnem videoposnetku, v katerem je dejal, da "nima smisla obsojati in diskvalificirati, kar se je zgodilo, skozi objektiv našega časa".

Kljub temu je priznal, da uporaba kočije predstavlja žalitev za veliko ljudi, poroča BBC. "Dokler na Nizozemskem živijo ljudje, ki vsakodnevno čutijo bolečino diskriminacije, bo preteklost metala senco na naš čas," je povedal.

Hkrati je pozval državo, naj se skupaj spopade s svojo kolonialno zgodovino. "Samo prepoved zgodovinskih predmetov in simbolov prav gotovo tudi ni rešitev. Namesto tega je potrebno usklajeno prizadevanje, ki sega globlje in traja dlje. Prizadevanje, ki nas združuje, namesto da nas ločuje," je dejal.

"Gouden Koets se lahko uporablja le, če je Nizozemska pripravljena na to. In trenutno ni," je še dodal po poročanju Guardiana.

Kraljeva družina sicer zlate kočije ne uporablja od leta 2015. Zgodovinsko se je kraljeva družina z njo vozila na uvodna zasedanja nizozemskega parlamenta. De Gouden Koets trenutno počiva v amsterdamskem muzeju, lani so dokončali dolgotrajni projekt obnove.

Sporna slika na kočiji

Na Nizozemskem trenutno poteka intenzivna javna razprava o kolonialni preteklosti in sužnjelastništvu. Pri sami kočiji je sporna predvsem poslikava z imenom Poklon kolonij.

Slika prikazuje temnopolte in azijske ljudi – eden izmed njih je v klečečem položaju – ki ponujajo dobrine, kot sta kakav in sladkorni trs, sedeči mladi beli ženski, ki simbolizira Nizozemsko. Zraven nje sedi moški, ki mlademu fantu ponuja knjigo. Avtor dela, slikar Nicolaas van der Waay, je leta 1896 dejal, da upodablja "nizozemski dar civilizacije svojim kolonijam".

"Suženjstvo mogoče obravnavati kot zločin proti človeštvu"

Borci proti rasizmu na Nizozemskem so pozdravili upokojitev kočije, vendar so kralja pozvali, naj sprejme nadaljnje ukrepe za reševanje zapuščine kolonializma.

"Pravi, da na preteklost ne bi smeli gledati z vidika in vrednot sedanjosti. Menim, da je to zmota, saj je tudi v zgodovinskem kontekstu suženjstvo mogoče obravnavati kot zločin proti človeštvu," je za BBC dejal Mitchell Esajas, soustanovitelj The Black Archives, zgodovinskega arhiva, ki se osredotoča na "temnopolte in druge, pogoste spregledane perspektive".

Nizozemska v 17. stoletju vpletena v trgovino s sužnji

Kolonialna preteklost razdvaja tudi nizozemsko politiko. Županja Amsterdama Femke Halsema se je lani formalno opravičila za vlogo mesta v trgovini s sužnji, medtem ko premier Mark Rutte zavrača pozive k državnemu opravičilu.

V 17. stoletju je Nizozemska osvojila in zasedla velike predele ozemlja v današnji Indoneziji, Južni Afriki, na karibskem otoku Curaçao in Novi Gvineji ter postala ključni igralec v čezatlantski trgovini s sužnji.