Proizvajalci ga tako uporabljajo za vse več namenov, od obutve do pohištva, pri tem pa poudarjajo do okolja prijazne značilnosti plute – je lahka, vodoodporna, slabo gorljiva in mogoče jo je reciklirati.

Proizvajalci pluto pridobivajo z luščenjem lubja hrasta plutovca, in sicer na vsakih devet let, tako da se drevesu omogočita regeneracija in rast. Industrija v tem pogledu velja za trajnostno naravnano.

Pluta se je nekoč največ uporabljala za zamaške, povpraševanje po teh pa je ob konkurenci cenejših plastičnih zamaškov in pokrovčkov z navojem v upadu, zato se proizvajalci trudijo razširiti njeno uporabo.

Ker je elastična in neprepustna, se je izkazala kot primeren material za izdelavo čevljev, pa tudi kravat, hlač in drugih oblačil. Uporabljati so jo začeli tudi izdelovalci pohištva – miz, taburejev, polic.

Pluta tudi v gradnji

Upravljavec podzemne železnice v Lizboni je na vseh svojih vlakih pluto uporabil tudi namesto tkanine na sedežih. Ta material je namreč lažji za vzdrževanje.

Prav tako je ta material zaradi toplotne izolacije in absorpcije zvoka pritegnil gradbenike, na račun odpornosti proti visokim temperaturnim spremembam pa se uporablja tudi v vesoljski tehnologiji, in sicer za toplotnozaščitne prevleke na pospeševalnih raketah.

Ne glede na novosti pa osrednja dejavnost industrije plute ostaja proizvodnja zamaškov. Ta na Portugalskem zaposluje 8000 ljudi. Portugalski delež v proizvodnji teh zamaškov je na svetovni ravni 70-odstoten.

Portugalska je po območjih, namenjenih za rast hrasta plutovca, prva na svetu, skupaj pa v tej državi raste tretjina vseh hrastov plutovcev. Posledično od tam izvira skoraj polovica svetovne dobave plute. Plantaže hrasta plutovca so še v Franciji, Španiji, Italiji, Alžiriji in Maroku.