Iz občine Kuršumlija na jugozahodu Srbije, tik ob meji s Kosovom, poročajo o doslej prvi poroki med Srbom in Albanko. Čeprav je tako blizu Kosova, v tej občini nikoli ni bilo mešanih srbsko-albanskih zakonov, še večji razkol je povzročila vojna na tem območju leta 1999, piše srbska tiskovna agencija Beta.

Deset let pozneje si je 35-letni Srb Zoran Tomić na vse kriplje prizadeval najti nevesto. Po več neuspešnih poskusih, da se poroči in si ustvari družino, se je Zoki odločil, da poskusi srečo v Albaniji. In po samo treh dneh iskanja po albanskih vaseh se mu je posrečilo. V neki vasi blizu Skadra je naletel na 34-letno Edmondo in rodila se je ljubezen na prvi pogled, tako zanjo kot zanj.

Njeni starši poroki niso nasprotovali, zahtevali pa so, da se spoštujejo albanski običaji. Da je lahko nevesto okitil z zlatom, kot veleva albanska tradicija, je moral prodati bike, a kot zatrjuje, mu ni žal. Pred desetimi dnevi je v srbski hribovski vasici Sagonjevo tako Zoran popeljal svojo Edmondo pred oltar. Vsem sokrajanom, ki z nejevero gledajo na njegov zakon, pa je priporočil, da si tudi sami srečo v ljubezni poiščejo drugje, če je ne najdejo doma.

Naj govorijo oči, iz katerih sije ljubezen
In še zanimivost: novopečena zakonca se ne razumeta. Dobesedno. Zoran namreč ne zna albanščine, Edmonda pa ne razume srbskega jezika. Zato sta si našla prevajalca, ki bo živel pri njiju, dokler se ne naučita srbsko oz. albansko. "Takoj ko sta me poklicala, sem prišel in ostal nekaj dni. Zdaj ju intenzivno učim jezika, kupili smo slovarje, svinčnike in zvezke in po nekaj ur na dan se učimo albanščine ter srbščine," je za Beto povedal tamkajšnji prevajalec Blagoje Mitrović, ki si šteje v čast, da lahko zakoncema pomaga pri njunem skupnem življenju.