Na zgornjem Gorenjskem je letošnjo zimo obratovalo pet drsališč iz umetne mase, ki so plod slovenskega razvoja in proizvodnje – zimsko ponudbo so s trajnostnimi drsališči obogatili na Bledu, v Gorjah, na Jesenicah, v Stari Fužini in Dravogradu.

Tovrstna drsališča, ki niso odvisna od nizkih temperatur, tako da je na njih mogoče drsati tudi v toplem vremenu, skupaj s partnerji že 15 let izdeluje Fida Sports s Prevalj.

Na svetu je le okoli pet proizvajalcev, ki uspešno proizvajajo umetne podloge za drsanje. Kot je za STA pojasnil lastnik in zastopnik podjetja Fida Sports Matjaž Stopar, je proizvodnja zelo zahtevna. Potrebni so namreč veliki dragi stroji – kar ni dobičkonosno, če bi proizvajali samo drsališča. Zato so se povezali s slovensko tovarno, ki se ukvarja s plastiko in izdeluje ustrezne plošče.

Trg umetnih drsališč se kljub prvotnemu navdušenju razvija počasi, večino drsališč blagovne znamke FidaIce pa uporabljajo drsalci v tujini. "Na začetku je šla prodaja zelo počasi, prodali smo morda eno drsališče na leto v Sloveniji in dve ali tri v tujini, predvsem na Češkem, Slovaškem, v Srbiji in na Hrvaškem," je povedal Stopar.

Večji uspeh so dosegli šele v zadnjih dveh ali treh letih, tako da je po vsej Evropi danes že več kot 10.000 kvadratnih metrov njihovih drsalnih podlog. Stopar to pripisuje kombinaciji razlogov, od rasti izkušenj in zaupanja do naraščanja cen energentov in globalnega segrevanja, ki pomeni slabše razmere za delovanje klasičnih drsališč z ledeno ploskvijo.

Cena drsališča je odvisna od velikosti in debeline plošč. Za javno uporabo je potrebnih vsaj 200 kvadratnih metrov veliko drsališče, ki skupaj z ograjo, pa tudi s kompletom drsalk, strojem za brušenje in postavitvijo stane od 50.000 evrov dalje, je pojasnil Stopar.

"Vse se stoodstotno reciklira"

Kot je še povedal, drsališča iz sintetične podlage prispevajo k varovanju okolja, saj takšno drsališče prihrani približno 15.000 litrov vode, pa tudi električno energijo, ki jo klasična drsališča potrebujejo za ohranjanje nizke temperature. Mesečno prihrani toliko elektrike, kot je mesečno porabi 290 povprečnih gospodinjstev, kažejo izračuni.

Tovrstna drsališča naj bi bila odgovor na okoljsko prihodnost. "Bled se kot zelena destinacija pri vseh projektih zavezuje trajnosti in tukaj se izognemo porabi energije, vode, elektrike ..." je dejal Blaž Veber, direktor turizma Bled. "Vse se stoodstotno reciklira, sploh glede na energetsko krizo je to morda majhen korak k ohranjanju okolja," je za TV Slovenija še dejal Stopar.

Takšna drsališča lahko obratujejo vse leto, a jih za zdaj uporabljajo skoraj izključno pozimi, ko so ljudje vajeni drsanja. So pa njihova drsališča stala tudi že sredi avgusta v Kopru, je še povedal Stopar. Na njem je mogoče drsati z običajnimi drsalkami, je pa občutek drsanja po plastiki seveda drugačen.