Dokazano je, da je dremež ključnega pomena za razvoj v otroštvu, s staranjem postaja manj pogost, po upokojitvi pa spet pridobi priljubljenost. Kar 27 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, namreč poroča o dnevnem dremežu. Raziskovalci menijo, da težave s spanjem sčasoma škodujejo možganom, saj povzročajo vnetja in vplivajo na povezave med možganskimi celicami. "Tako bi lahko redni dremež varoval pred nevrodegeneracijo, saj bi nadomestil pomanjkanje spanja," je dejala raziskovalka Valentina Paz.

Reden popoldanski dremež naj bi bil po izsledkih raziskave z University College London koristen za možgane, saj pomaga, da ostanejo dlje časa večji. Študija je pokazala, da so možgani ljudi, ki redno dremajo, večji za 15 kubičnih centimetrov. Njihovi možgani se tako povprečno starajo za tri do šest let počasneje. Znanstveniki priporočajo, da popoldanski dremež traja manj kot pol ure. Hkrati so priznali, da je spanje čez dan v mnogih poklicih težavno, saj je delovna kultura tej praksi pogosto nenaklonjena.

Raziskovalci so za izvedbo študije uporabili obsežen poskus, ki je temeljil na DNK. V prejšnjih študijah so ugotovili 97 delčkov našega DNK, zaradi katerih smo bodisi bolj nagnjeni k dremežu bodisi k temu, da utrujenost premagamo brez dremeža. Ekipa je zato vzela podatke 35.000 ljudi, starih od 40 do 69 let, ki so sodelovali v projektu UK Biobank, in preprosto primerjala podatke med njimi.

Možgani se s starostjo naravno krčijo, vendar bo glede na navedbe raziskovalcev treba še dodatno raziskati, ali lahko dremež pomaga pri preprečevanju bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Splošno zdravje možganov je sicer pomembno tudi za zaščito pred demenco, saj je ta bolezen povezana z motnjami spanja.