Sporni format predvaja Channel 5, v uvodnem kadru pa možakar eni izmed družin na prag dostavi kovček z denarjem. "Namesto da bi ljudem krčili socialne dodatke, kaj, če bi storili nasprotno? In jim dali denar? Precej več denarja?" sprašuje gledalce glas govorca. Že v naslednjem prizoru prejemniki mečejo v zrak bankovce za 10 funtov in odpirajo steklenice šampanjca.

Kot piše Independent, najnovejša oddaja tvega, da bo znova podžgala razpravo o eksploatacijski naravi t. i. televizijske "pornografije revščine" ("poverty porn"), ki jo je leta 2014 sprožila dokumentarna serija Benefits Street (v prostem prevodu: Ulica socialne podpore).

Pritožbe, grožnje s smrtjo ...
Serija je za svoj predmet vzela ulico Jamesa Turnerja v Birminghamu, na kateri naj bi kar 90 odstotkov prebivalcev živelo na socialni podpori, ustvarjalci šova pa so prejemnike podpore snemali med izvajanjem najrazličnejših kriminalnih dejanj, vključno s prikazom, kako uspešno krasti v trgovini. Sporočilo Benefits Street je bilo precej nedvoumno: prejemniki socialne podpore so ljudje, ki se zanašajo na vladno pomoč, nimajo pa motivacije, da bi poiskali službo.

Serija je bila izjemno kontroverzna, Channel 4, ki jo je predvajal, medijski nadzornik Ofcom in policija pa so zaradi nje dobili nešteto pritožb, sprožila je celo razpravo v parlamentu. Prebivalci ulice so prek Twitterja prejemali grožnje s smrtjo, številni, upodobljeni v seriji, pa so trdili, da so jih ustvarjalci zavajali. Producenti so serijo zagovarjali, češ da buren odziv kaže pomembnost ustvarjanja tovrstnih dokumentarcev.

Boljši vpogled v delovanje sistema?
Benefits Street je sprožila kar nekaj TV-variacij na to temo, vključno z aktualno The Big Benefits Handout, na katero že letijo podobni očitki izkoriščanja revežev. Producenti tudi ta projekt branijo kot poglobitev v fenomen "brezpogojnih denarnih nakazil", ki jih uporabljajo za boj proti revščini v Indiji in Ugandi, podoben pristop pa preučujejo tudi v Evropi.

Edwina Silver iz produkcijske hiše Dragonfly priznava, da sporni format predstavlja "ogromno tveganje" tako za producente kot za udeležence. "Imeli so mnogo neprespanih noči, preden so dobili denar, mi pa smo bili izjemno živčni, kaj bodo ljudje storili," je povedala. A kot dodaja, so oddajo navdahnili socialni eksperimenti po vsem svetu, zdaj pa da je napočil čas za "zrelejšo" razpravo o socialnih dodatkih, kot so jo dopuščale nekatere TV-oddaje v preteklosti.

V oddaji so trem družinam - materi samohranilki s tremi otroki, mladi šestčlanski družini in starejšemu paru z 21-letnim sinom - dali vsakomur po 26.000 funtov, kar je za večino družin na socialni podpori letni maksimum, nato pa spremljali njihov bančni račun, da ne bi bili preveč razsipni. Snemanje je trajalo štiri mesece, v tem času pa so vzeli pod drobnogled vsako družino posebej, kako se spopada z odgovornostmi plačevanja računov in iskanja novih načinov služenja denarja, namesto da samo čaka na vsakomesečno državno injekcijo.

V pomoč ekipa strokovnjakov
Družinam je pomagala ekipa svetovalcev, v kateri sta bila tudi ekonomist, profesor Guy Standing z londonske univerze, in psihologinja Honey Langcaster-James. Vodil jih je finančni svetovalec Lee Healey, ki je bil do formata tudi sam sprva zelo oprezen. "Potreboval sem zagotovilo, da cilj oddaje ni naslajanje nad ljudmi, kako jim bo spodletelo, ampak da jim z oddajo ponujajo rešitev, ne pa, da samo čakajo, kako bodo nemudoma potrošili ves denar."

Izvršna producentka Anoushka Roberts pravi, da ni v interesu hiše Dragonfly, da družine izkoristi. "Delamo res dober dokumentarni program in bilo bi zelo nespametno od nas, če bi se premaknili v sfero tabloidnega in obupnega. Dolgo smo razmišljali o tem."