Ko v presvetljenih bohorskih gozdovih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika toplota poznozimskega sonca stali snežno odejo, pokukajo iz humusnih tal rumeni cvetovi navadne jarice (Eranthis hyemalis), pojasnjujejo pri Turizmu Šentjur.

Njeno strokovno ime izhaja iz grščine, imenujejo jo tudi ozimna roža, mrazovka in ozimek. Pred davnimi leti so jo iz njene domovine na Balkanskem polotoku raznesli po vsej Evropi v parke in vrtove, na naravnih rastiščih pa je izjemno redka. Zato do 15 cm visoko trajnico pri nas uvrščamo med ogrožene rastlinske vrste.

Na pogorju Bohorja v Posavju sta namreč po dosegljivih podatkih edini zanesljivi naravni rastišči navadne jarice pri nas, sicer pa raste v pasu od južne Francije do Bolgarije.

"Rastišče navadne jarice smo odkrili konec 90. let prejšnjega stoletja. In potem je bilo po zaslugi Vidka Budne to rastišče začasno zaščiteno, ker so jo ponovno videli po skoraj 50 letih, saj je bila nazadnje popisana leta 1936 v okolici Pivke," je za Televizijo Slovenija pojasnil Anton Petrovič, predsednik turističnega društva Senovo.