Etiopski premier Abiy Ahmed, ki je v okviru pobude, imenovane Zelena zapuščina (#GreenLegacy), tudi sam posadil drevo, je povedal, da so po vsej Etiopiji 29. julija posadili 350 milijonov dreves. Pri sajenju so sodelovali tudi javni uslužbenci, ki so se na ponedeljkovo jutro namesto dela v pisarnah lotili sajenja dreves.

V pobudi si želijo, da bi do konca poletja v državi rastlo štiri milijarde dreves, državljane pa spodbujajo, da bi vsak posadil vsaj 40 sadik.

Sorodna novica Bi lahko drevesa rešila svet? Da, menijo znanstveniki.

Zasaditev dreves bo imela po pričakovanjih več ugodnih učinkov, med drugim si Etiopijci želijo ustaviti degradacijo okolja, ki jo je povzročilo obsežno izsekavanje dreves v preteklosti. Po podatkih Združenih narodov gozdne površine po letu 2000 pokrivajo le štiri odstotke Etiopije, stoletje prej pa so gozdovi pokrivali 35 odstotkov države.

"Ne samo, da so drevesa učinkovita pri čiščenju ogljikovega dioksida iz ozračja, ampak veliko prispevajo tudi v boju proti degradaciji zemljišč, zlasti v sušnih državah. Zagotavljajo hrano in zavetišče, nudijo zaščito vodnim virom in ohranjajo biološko raznolikost," je povedal Dan Ridley-Ellis, vodja centra za lesno znanost in tehnologijo na univerzi Edinburgh Napier. "Ta resnično impresiven podvig ni samo preprosto sajenje dreves, temveč del velikega in zapletenega izziva, pri katerem se držimo gozdarske mantre – pravo drevo na pravem mestu – ta upošteva učinke podnebnih sprememb, hkrati pa tudi ekološko, socialno, kulturno in gospodarsko razsežnost,“ je po pisanju The Guardiana še povedal Ridley-Ellis.

Leta 2016 je podobno akcijo izvedla tudi Indija, kjer so v enem dnevu posadili 50 milijonov sadik dreves.