Po ugotovitvah poznavalcev je razmerje med levičarji in desničarji pri slonih (ne glede na to, ali pripadajo azijski ali afriški podvrsti) 50 : 50 – polovica svoj rilec pogosteje upogiba na desno stran, polovica pa na levo.

In kako se to kaže? Najopaznejša razlika je pri dlakavosti rilca, po poročanju Guardiana pravijo raziskovalci z univerze Humboldt v Berlinu. Levosučni slon namreč predmete ali hrano z rilcem praviloma pomika proti levi polovici svojega telesa, kar pomeni, da desna stran rilca pogosteje drsa po tleh, zaradi česar so dlake na desni strani rilca krajše in redkejše. Podobno kažejo tudi gube na rilcu: na levi jih je več in bolj izrazite so kot na desni. Pri slonih, ki rilec usmerjajo bolj na desno, pa je ravno nasprotno.

"Razlika v dlakah je velika in opazna," za Guardian pojasnjuje soavtor študije Michael Brecht in nadaljuje: "Nagubanost je manj zaznavna, a še vedno pomembna. Nakazuje namreč, da je vzorec gub na rilcu vsaj delno povezan z načini uporabe."

Odkritje je le ena izmed ugotovitev, ki so jih raziskovalci pod Brechtovim vodstvom zapisali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Open Science (Odprta znanost) britanske Kraljeve družbe. Kot zagotavljajo, gre za eno najtemeljitejših analiz gub debelokožcev in najbolj podrobno raziskavo kože slonov. Gube in dlakavost rilca, pa tudi kože drugje po telesu tako azijskih kot afriških slonov, so analizirali na podlagi pregleda trupel poginjenih slonov in fotografij še živečih. Med drugim so ugotovili, da se razdalja med posameznimi gubami odraslih primerkov krajša od vrha do konice rilca.

Bistvena je tudi razlika med gubami pri afriških in pri azijskih slonih. Azijski imajo več gub na zgodnjem delu rilca kot afriški, poleg tega pa so gube pri azijskih slonih globlje in delujejo kot nekakšen meh harmonike. Po Brechtovem mnenju je to posledica dejstva, da azijski sloni rilec ovijejo okoli predmeta ali hrane, ki jo nameravajo dvigniti ali zaužiti. Na konici rilca imajo azijski sloni le en izrastek, podoben človeškim prstom, medtem ko imajo afriški dva taka izrastka in lahko že z njima zgrabijo hrano. "Za to ovijanje mora biti rilec precej bolj gibljiv. Mislimo, da imajo zato tudi več gub," je še razložil Brecht.

Kot so po poročanju Guardiana še zapisali raziskovalci, imajo sloni nekaj gub po koži že ob skotitvi, nato pa z leti postajajo vse globlje in jih je vse več, pri čemer se pri azijskih slonih – zaradi že pojasnjenih razlogov – razvijejo hitreje in jih imajo več.