Tako je povedala etnologinja Nena Židov in dodala, da je god sv. Valentina naznanjal ptičje ženitve, ljudje pa so si na ta dan voščili dobro letino, zdravje in srečo.

Židova je poudarila, da sv. Valentin skupaj s sv. Vincencijem (22. januar) in sv. Gregorjem (12. marec) sodi med pomladne svetnike. V slovenski kulturni dediščini je valentinovo znano kot dan, ko se začne prebujati narava. Zato po ljudskem izročilu obstaja tudi rek, da ima sv. Valentin ključe do korenin, zato je prvi znanilec pomladi.

Sv. Valentina, kot pravi Židova, poznajo Slovenci že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev, saj je valentinovo v preteklosti marsikje na Slovenskem veljalo za dan, ko se ženijo ptički. Na Štajerskem in v Prekmurju so v preteklosti v grmovje dajali ptičjo gostijo, gre za steklenice vina in hlebce kruha ter razno drobno pecivo. Ptičjo gostijo je lahko videl le tisti, ki je prišel do grmovja bosonog. Za otroke so starši na grmovje ponekod nastavljali pecivo v obliki ptičkov, pomaranče in slaščice, je pojasnila Židova.

V Razkrižju in okolici dan pred valentinovim še danes pečejo pogačice, ki jih dajo v grmovje ali na zunanje okenske police. Zjutraj pa jih otroci pobirajo v prepričanju, da gre za ostanke ptičje gostije, pravi Židova. Med Slovenci naj bi valentinovo najraje častili na Primorskem; na Goriškem se s tem dnem odpre sezona vaških praznikov in z njimi tradicionalni prazniki štrukljev. Po pripovedovanju Židove pa so na ta dan ponekod v Prekmurju začeli v 80. letih po krajevnem ljudskem izročilu organizirati ptičje gostüvanje.

Praznik s pridom izkoriščajo trgovci
Kot je še pojasnila etnologinja, od začetka 90. let prejšnjega stoletja postaja valentinovo po zgledu zahodne Evrope tudi na Slovenskem praznik mladih, zaljubljencev in prijateljstva. Na ta dan si predvsem mladi v znak ljubezni ali prijateljstva pošiljajo voščila in simbolična darila, ki so pogosto v obliki srca in v rdeči barvi. Praznik pa seveda s pridom izkoriščajo tudi trgovci, je sklenila Židova.

Prva slika sv. Valentina se je pojavila v Nürnberški kroniki iz konca 15. stoletja, so v sporočilu za javnost pred godom sv. Valentina zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Besedilo ga opisuje kot rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju.

Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Cesar ga je obsodil na smrt. Pretepli so ga s koli, ga kamenjali in obglavili.

Čaščenje sv. Valentina se je hitro razširilo po Evropi. Njegov god so praznovali tudi v zaupanju v moč njegove priprošnje. Njegovo ime izhaja iz latinske besede valens, kar pomeni močan in zdrav, zato so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužna obolenja.

Ker svetnikov god največkrat sovpada s predpustnim časom, ki je bil po ljudskem izročilu namenjen svatovanjem, so se mu priporočali mladoporočenci. Valentinovo je ob koncu trde zime, zato so se mu priporočali tudi čebelarji, ker se njihove čebele zbudijo iz zimskega spanja.

Po eni od rimskih legend je svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je potem z vso družino dala krstiti. Sv. Valentin je zato zavetnik za očesno zdravje in pravo notranje spoznanje. Kot je povedala Židova, pa druga legenda govori o tem, da je ozdravil epileptičnega sina pogana. Tako velja tudi za priprošnjika epileptičnih bolnikov.

Pri nas svetega Valentina najbolj slovesno častijo na Limbarski gori pri Moravčah, njemu posvečena cerkev pa je tudi na Črnem Kalu, so še navedli pri Slovenski škofovski konferenci.

Pred praznikom sv. Valentina in na samo valentinovo bodo pri nas številni koncerti. Tako bo danes zvečer valentinov koncert šansonjerja in kantavtorja Ibrice Jusića, pevca Zlatka Dobriča ter slovenskih pevk Tanje Žagar in Mance Izmajlove. Na samo valentinovo bosta koncerta imela Slavko Ivančič in Alenka Godec. V torek pa bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma valentinov koncert imela hrvaška pevka Josipa Lisac.