Metanje peterice igralcev za žogico v plitvinah se je iz Splita razširilo tudi na druge konce Hrvaške, marsikje (tudi v domačih Bačvicah) pa jo igrajo tudi pozimi. Zanimivo je, da se je igra prijela tudi na osiješki plaži ob reki Dravi.

Cilj igre je, da si peterica igralcev žogico čim dlje podaja - pa naj bo to z roko, nogo, glavo ali katerim drugim delom telesa. Igro pogosto spremljajo atraktivni skoki (oz. padci) v morje. Za igralce ni posebnih omejitev, v igri lahko sodelujejo vsi, ne glede na starost - od najmlajših do najstarejših. Posamezne splitske peterke pa že vrsto let igrajo v enaki zasedbi.

Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, segajo začetki picigina v Splitu na začetek 20. stoletja. Za morsko igro, ki je medtem postala eden izmed sinonimov za največje dalmatinsko mesto, pa so uvedli zaščito, s katero nameravajo ohraniti in popularizirati igro skozi različne medijske predstavitve, pa tudi z organizacijo turnirjev.

Na hrvaškem seznamu nesnovne kulturne dediščine je več kot 130 kulturnih dobrin, med njimi različne avtentične ljudske prireditve, obrti, jedi, izdelava okraskov ter nekatera tamkajšnja narečja.