Lili, ki smo jo spoznali v prejšnjem delu podkasta Evolucija užitka, se je odločila poiskati pomoč za svoja ponavljajoča se vnetja mehurja, ki so ji preprečevala zadovoljujoče in osrečujoče seksualno življenje. Kot razlaga dr. Gabrijela Simetinger, je pri terapiji ključno, da se najprej ženska začne posvečati sebi, partner pa ji mora slediti. Ženske, ki imajo dalj časa disparavnijo, torej bolečine pri penetrativnih spolnih odnosih, lahko razvijejo vulvodinijo. Eden izmed vzrokov te bolezni je mišično skeleten, zaradi hipertonusa mišic medeničnega dna se namreč lahko razvije vulvodinija, "zato se dela hkrati desentitizacijske vaje tega hipersenzibiliziranega dela, ko že vse peče in boli, in vaje za sproščanje mišic medeničnega dna. To od partnerja zahteva potrpežljivost. In če partnerju ni glaven partnerski odnos oziroma partnerka, potem je to težava, saj ne bo sodeloval. Vprašanje, koliko je potem vreden tak partnerski odnos."

Kaj pa je težje zdraviti, boleče spolne odnose, vulvodinijo ali vaginizem, spolno motnjo, ko je vaginalna penetracija popolnoma onemogočena? Gabrijela Simetinger odgovarja, da imajo pari, ki pridejo zaradi vaginizma, zadovoljujoče spolno življenje, prakticirajo pač drugačno spolnost, ki ne vključuje penetracije. Problem imajo, kadar se odločijo za otroke, ki jih zaradi vaginizma z vaginalnimi spolnimi odnosi ne morejo spočeti. Pri zdravljenju parov, ki pridejo zaradi disparavnije ali vulvodinije, pa je situacija drugačna. Simetinger ugotavlja, da je "pogosto predigra zanič, da je je premalo oziroma je ženska čisto nesproščena. Če je medenično dno nesproščeno, je telo nesproščeno, ženska ne more uživati niti ob dotiku, božanju po roki, saj takoj pomisli, joj, spet me bo bolelo." Zato se morata za prekinitev tega začaranega kroga naučiti specifičnih seksualnih tehnik, božanja, igranja, odkrivanja telesa brez penetracije. "Ženska mora vedeti, da ne bo penetracije, da ne bo bolečine, da se lahko sprosti in začne uživati v svojem telesu. Hkrati pa mora delati vaje za desentitizacijo ali vaje za sproščanje mišic medeničnega dna," pojasnjuje dr. Gabrijela Simetinger, ki poudarja, da spolovilo ne sme biti več občutljivo, sicer se mišice stisnejo refleksno in neboleča penetracija ni mogoča.

Lili ugotavlja, da ženske v resnici malo vedo o svojih telesih, saj dobijo predvsem informacije o reprodukciji, kontracepciji in zaščiti pred spolno prenosljivimi okužbami. Ne dobijo pa informacij o tem, da lahko masturbirajo, da lahko raziskujejo svoje telo in uživajo v dotiku same sebe. Lili je ogorčena, ker se je v šoli recimo učila o tem, kakšni procesi se dogajajo v celičnih mitohondrijih, ni pa izvedela, kakšen je klitoris, organ za užitek. Klitoris medicina pozna že dolgo, ampak se z njim ni ukvarjala, razlaga dr. Gabrijela Simetinger, saj služi samo užitku, nima nobene druge funkcije, tako kot recimo penis, ki služi tudi uriniranju. "Zakaj se v šolah ne učijo o tem, nimam pojma. Zakaj ga medicina zanemarja? Zato, ker ne ve, kaj naj z njim počne. Neke strašne patologije nima, zelo redko se na njem razvije karcinom. Zato se ga pač pusti pri miru."

Klitoris primerjajo z ledeno goro, saj je na površju le njegova glavica, pod površjem je desetkrat večji. Velik je lahko deset centimetrov in nabrekne, ko je vzburjen. Javnost se z zgradbo in obliko klitorisa ukvarja v zadnjih letih, saj številne aktivistke po svetu na različne načine ozaveščajo ženske o tem organu. "Vrh ledene gore je glavica klitorisa in ta je med obema labijama. Kavernozna kraka, ki sta enaka pri penisu, potekata čisto ob kosti, v vagini pa sta vestibularni, gobasti tkivi. To v času vzburjenja vse nabrekne," ščegetavček opiše Simetinger.

Ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja dr. Gabrijela Simetinger še razlaga, da se klitoris pri porodu lahko strga, zato ga zašijejo v splošni anasteziji, saj je izjemno občutljiv. Rezanje presredka pa klitorisa ne poškoduje, pojasnjuje dr. Simetinger. Pravi še, da so spolni organi zelo različni, in je kritična do reprezentacije pestrosti spolnih organov v pornografiji. "Pornografija pač kaže nekako infantilna spolovila, kjer labij skoraj ni. Verjetno izbirajo take pornografske igralke, nekatere so tudi operirane. Daje neko podobo, ki naj bi bila naravna, normalna. Ampak ni, ženska spolovila so zelo zelo različna. Prosim, da vas to ne zmoti oziroma da ne vzamete tega kot normo," opozarja Simetinger.

Tudi o pornografiji v šestem delu tretje sezone podkasta o spolnosti z naslovom Evolucija užitka. Kakšne pa so vaše izkušnje? Kakšno spolno vzgojo ste imeli, kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda soočili s katero izmed spolnih motenj? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.