Prvo maslo naj bi bilo iz ovčjega ali kozjega mleka, saj so govedo udomačili kasneje.

Enega najstarejših načinov pridobivanja masla se še danes uporabljajo ponekod v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Živalsko kožo so do polovice napolnili z mlekom in jo zašili. "Vrečo" so nato zavezali na trinožnik in jo gugali, da so dobili maslo.

V starih tekstih z Bližnjega vzhoda se izraz maslo po vsej verjetnosti nanaša na maslo iz bivoljega mleka. V Indiji je bilo bivolje maslo simbol čistosti – že pred več kot tremi tisočletji so ga darovali bogovom, zlasti bogu ognja.

Tudi antične civilizacije ob Sredozemlju so poznale maslo, vendar pa zlasti v Stari Grčiji in Rimu ni bilo vsakodnevno živilo. Verjetno tudi zato, ker ga je bilo v toplem podnebju težje hraniti. Grki in Rimljani so dolgo časa imeli maslo za živilo, ki je bolj primerno za "severnjaške barbare". Rimski zgodovinar in naravoslovec Plinij je maslo opisal kot "najbolj prefinjeno hrano barbarskih narodov". V Rimu so maslo uporabljali za mehčanje kože in nego las. Uporabljali so ga tudi zdravilci – za zdravljenje kožnih infekcij, opeklin, očesnih težav ...

Sodi masla zakopani v šoti
V hladnješem podnebju severne Evrope je maslo zdržalo precej dlje, preden se je pokvarilo. Shranjevali so ga tudi v sodčkih, narejenih posebej za shranjevanje masla, in jih zakopali v šoto, včasih celo za več let. Maslo je sicer dobilo močan okus, a je ostalo užitno zaradi hladnega, antiseptičnega in kislega okolja brez dotoka zraka. Arheologi so veliko sodčkov z "barjanskim maslom" našli na Irskem.
Zapiski iz 12. stoletja dokazujejo, da so iz Skandinavije že takrat izvažali maslo, a v srednjem veku maslo še vedno ni bilo na dobrem glasu.

Njegov ugled je začel rasti v 16. stoletju. Višji družbeni sloji so ga začeli sprejemati, ko je rimskokatoliška cerkev dovolila uživanje masla v času posta. Kruh z maslom je počasi postal nekaj vsakdanjega. Angleži so ga oboževali in celo razvajeni hrti kraljice Elizabete I. naj bi za zajtrk jedli z maslom namazan popečen kruh.

Margarina - poceni nadomestek
V Franciji je maslo postalo hitro zelo priljubljeno. Okoli leta 1860 je bilo povpraševanje tako veliko, da je Napoleon III. ponudil denarno nagrado tistemu, ki bi izumil poceni nadomestek za maslo. Leta 1869 je nagrado dobil francoski kemik, ki je iznašel margarino. Prve margarine so bile narejene iz maščob živalskega izvora, na prelomu stoletja pa so jih začeli izdelovati iz rastlinskih olj.

Leta 1870 so iznašli tudi stroj, ki je pospešil ločevanje smetane iz mleka in zrasle so prve velike tovarne masla.

V 20. stoletju je poraba masla na prebivalca padala na račun zelo priljubljene in cenejše margarine, za katero so dolgo verjeli, da je bolj zdrava kot maslo. A maslo v zadnjem času doživlja pravi mali preporod, saj so dokazali, da v zmernih količinah organizmu koristi.