Prestolnico italijanske pokrajine Emilie - Romagne ima marsikdo upravičeno kar za kulinarično prestolnico Italije.

Nadevane, okrogle oziroma obročkaste testenine so v Italiji izredno priljubljene. Pršut, mortadela, sir, skuta, jurčki, radič, špinača − vse to in še kaj so odlični nadevi v tortelinih. Poznavalci prisegajo na sveže, doma narejene torteline, ker pa je za njihovo izdelavo potrebno zelo veliko časa, večina raje poišče sveže ali suhe torteline na policah v trgovinah.

Rojstni kraj tortelinov naj bi bila torej Bologna, tamkajšnji prebivalci pa ponosno povedo, da je v mesnih tortelinih združeno najboljše, kar ima Emilia – Romagna − jajčne testenine ter pršut ali mortadela.

Z »izumom« tortelinov je povezanih več zelo podobnih si legend. Ena izmed njih pripoveduje, da so tortelini poklon rimski boginji ljubezni, Veneri. Jupiter in Venera sta se neko noč dogovorila za zmenek v nekem gostišču. Venera se je nastanila v sobi in na postelji čakala Jupitra. Ko je kuhar v gostišču izvedel, kdo je v sobi, se je odločil, da bo pokukal skozi ključavnico. Zagledal je na pol golo Venero oziroma le delček prelepe Venere, natančneje njen popek, ki ga je tako navdihnil, da je odhitel v kuhinjo in ustvaril torteline v spomin na Venerin popek.

V srednjem veku so v severni Italiji torteline z mesnimi nadevi jedli v čisti mesni juhi, saj so imeli mesa na pretek. Recept za torteline, ki je bil napisan v 16. stoletju, je skoraj tak kot današnji. Še danes so tortelini v čisti mesni juhi tradicionalna bolonjska jed. Povsod pa postrežejo tudi torteline, zabeljene z maslom in potresene s parmezanom.