Da bi HBO in ustvarjalci na čelu s scenaristom Nicom Pizzolattom utegnili imeti kar nekaj težav s snovanjem nadaljevanja, je nakazoval že premik začetka druge sezone, sprva predviden za prvo polovico prihodnjega leta, pred tedni pa prestavljen na poletje. Pri čemer se je o igralski zasedbi, ki bi lahko dostojno zamenjala - zdaj se zdi - neponovljivi dvojec McConaughey-Woody Harrelson, samo ugibalo, HBO pa do septembra še vedno ni imel niti enega zvezdnika, ki ga je iskal.

Kdo bo doživel karierni preporod?
Pred dnevi je bilo ugibanj vsaj delno konec - ne, niso se izpolnile želje (in govorice) mnogih, novi pravi detektiv ne bo Christian Bale ali Brad Pitt, niti Joaquin Phoenix ali Josh Brolin, ampak bosta to Colin Farrell in Vince Vaughn. Za številne je bila izbira presenetljiva in manjše razočaranje, spet drugi hitijo spominjati, da je bila tudi McConaugheyjeva kariera le malo pred Pravim detektivom podobno zablodela kot Vaughnova (in Farrellova v le malenkost manjši meri).

Nedvomno igralsko sposobni McConaughey je več let neambiciozno in lenobno taval od ene butaste romantične komedije do druge, še bolj butaste surfarske komedije, preden je doživel razsvetljenje in svojo "McConesanso", ki je vrhunec nedvomno doživela v oskarju za glavno moško vlogo v drami Klub zdravja Dallas.

Vaughn je pri 45 letih le nekaj mesecev mlajši od McConaugheyja, vloge pa si je izbiral podobno nesrečno. Daleč je že leto 1996, ko so ga kritiki opazili v filmu Swingers, in daleč so Glineni golobi iz leta 1998 - sledila je vrsta romantičnih komedij in blagajniških polomij, vmes pa še medijsko odmevna zveza z Jennifer Aniston. Letos smo ga videli v treh filmih - vseh treh komedijah - in v nobenem ni pustil kakega omembe vrednega vtisa.

V nasprotju z Vaughnom ima 38-letni Farrell širši razpon vlog in celo zlati globus - tega je dobil za vlogo v odlični temni komediji Morilca na kolektivca (In Bruges). A tudi pri Ircu se zdi, da sam igralski razpon ne seže niti blizu največjim, poleg tega pa se je v desetletju v Hollywoodu o njem več pisalo v povezavi z najrazličnejšimi osvajalskimi in pivskimi pohodi kot pa o kaki res izjemni predstavi. Da gre pri obeh (še zlasti pa pri Vaughnu) za vprašljivi izbiri, se kaže tudi v odzivih gledalcev, ki že dober teden po napovedi bruhajo gnev po spletnih forumih in delajo križ čez drugo sezono Detektiva, še preden je padel prvi rez.

Za nameček - potem ko je prvo sezono mojstrsko režiral Cary Fukunaga (in za svoje delo prejel zlati globus) - tudi režiserska izbira za drugo sezono na videz ni obetavna. Prvi dve epizodi bo namreč režiral Justin Lin, najbolj znan po dirkaški akciji Hitri in drzni.

McAdamsova premagala Mossovo?
In ženski liki? Potem ko so feministične kritičarke prvo sezono Detektiva ostro okrcale zaradi hudega manka močnih ženskih vlog - Michelle Monaghan je bila obsojena na obrobno vlogo Harrelsonove žene, ki (ne)potrpežljivo prenaša moževe skoke čez plot, bujna Alexandra Daddario pa na okrasek -, je Pizzolatto sprva obljubljal drugo sezono, ki naj bi se vrtela okoli "močnih žensk". Za zdaj nič ne kaže, da je ostal pri tem namenu, saj sta ponovno v ospredju dva moška lika - kompromitirani policist (Farrell) in kriminalec, ki skuša neuspešno ubrati druga, zakonitejša pota (Vaughn).

Tretji osrednji lik naj bi bila policistka, ki v prostem času rada poseže po pijači in igrah na srečo. Za to vlogo še vedno ni potrjeno, kdo naj bi jo odigral, a kot ekskluzivno poroča Variety, naj bi bila srečnica Rachel McAdams, skratka, še en nekdanji igralski up, ki obupno potrebuje svojo igralsko renesanso. 34-letna Kanadčanka je bila pred točno desetletjem najbolj vroča novinka v Hollywoodu, ko je ukradla srce Ryanu Goslingu v Beležnici. A namesto da bi ta položaj izkoristila, si je vzela nekaj premora, kar se je izkazalo za usodno napako. Vloge, ki jih je dobivala v zadnjih letih, so približno tako (ne)pozabne kot Vaughnove, in verjetno ni naključje, da so se njune poti v tem času že križale - in sicer v komediji Lovci na družice.

Če je McAdamsovi res uspelo dobiti verjetno najbolj zaželeno vlogo v Hollywoodu ta hip, bi bil to zanjo lep uspeh, saj je bila konkurenca, vabljena na avdicije, ostra - omenjali so oskarjevski nominiranki Keiro Knightley in Jessico Chastain, Jessico Biel, Kate Mara, Malin Akerman, Jaimie Alexander, Kelly Reilly, Oono Chaplin, Brit Marling, Rosario Dawson in - zelo resno - Elisabeth Moss (Oglaševalci), ki bi bila po mnenju številnih daleč najprimernejša za vlogo, zlasti po tem, kar je pokazala v miniseriji Top of the Lake (Skrivnost jezera). Pri McAdamsovi naj bi bila največja težava usklajevanje urnikov, saj bi morala ravno v tem času začeti snemanje drame Spotlight o spolnih škandalih v Katoliški cerkvi v Bostonu.

Govorice, da naj bi tretjega policista igral Taylor Kitsch (po seriji Friday Night Lights je tudi on zapadel v niz polomij), še vedno ne potihnejo.

Obsesivni lov za zvezdniki?
So pa ob tem obsesivnem lovu za zvenečimi igralskimi imeni, ki bi zapolnili (pre)velike čevlje McConaugheyja in Harrelsona, nekateri skeptični do te silne potrebe zapolniti televizijske vloge s filmskimi zvezdniki. Tako se Christopher Hooton v svojem komentarju v Independentu sprašuje, zakaj je Pravi detektiv obseden z iskanjem slavnih igralcev, in meni, da prihod Farrella in Vaughna namiguje na "bodisi pomanjkanje samozavesti po McConaugheyju ali pa kaže na bolj skrb vzbujajočo prihodnost televizije".

Nekatere najuspešnejše serije 21. stoletja - Sopranovi, Oglaševalci, Skrivna naveza (The Wire) in Kriva pota (Breaking Bad) - so postale kultne, ne da bi za glavno vlogo najele znano igralsko ime. In, kot opominja Hooton, znano igralsko ime lahko včasih seriji celo škodi, kar se je (sicer ne usodno) zgodilo kritiško hvaljeni seriji Orange is the New Black, kjer v obrobni vlogi igra Jason Biggs, ki ga gledalci še danes ne morejo videti drugače kot "Jima iz Ameriške pite".
"Tip občinstva, ki uživa v Pravem detektivu, ne hlepi po zvezdnikih prve lige, a jih bo zdaj dobival precej več, ko je televizija zamenjala film kot glavno temo pogovorov v Hollywoodu. Nevarnost je, da bi prav tako, kot so veliki filmski studii postali obsedeni z izključno velikimi dobičkonosnimi projekti, tudi kabelske televizije premamili obeti dobičkonosnih uspešnic, namesto da bi se ozirale po drznejših projektih," piše Hooton, ki se na koncu sprašuje še, ali bi David Chase (ustvarjalec Sopranovih) danes sploh lahko najel Jamesa Gandolfinija, ki se je izkazal kot popolnega za vlogo Tonyja Soprana, ali bi se spraševal, kateri oskarjevec bo naslednji, ki bo naredil preskok s filma na TV.