v domovino vrnila z lento prve spremljevalke, druge najlepše ženske na svetu za Indijko Reito Fario.
Lepa Dubrovčanka, rojena gospodinji in ribiču, se je na lepotnem izboru znašla povsem naključno. Leta 1965 je britanski veleposlanik v Beogradu, osebni prijatelj lastnika licence za Mis sveta Ericka Morleyja, s pomočjo znanega novinarja Pavla Lukača dal pobudo za tekmovanje za mis Jugoslavije, zmagovalka pa bi odšla na svetovni izbor. Ko so svoj pristanek dali tudi politiki, je organizacijo prevzela ženska revija Bazar.
A njena urednica ni bila zadovoljna s prijavljenimi kandidatkami iz hrvaškega dela, zato je šla v Dubrovniku kar sama v iskanje primernih deklet. Pri tem je naletela na Nikico Marinović, takrat še mladoletno dijakinjo dubrovniške ekonomske šole, in komaj prepričala njene konservativne, katoliške starše, da jo spustijo na tekmovanje. Nazadnje je prav Marinovićeva premagala ves cvet Jugoslavije, nato pa se še na svetovnem izboru zavihtela tik pod vrh.
Pričakovali so partizanko ...
Kot je pisal Jutarnji list, so prvo misico iz držav socialističnega bloka v Londonu pričakali kot nekakšno zunajzemeljsko bitje, ki je v Royal Albert Hall priletelo "izza železne zavese". "Namesto pričakovane partizanke - možače v vojaškem suknjiču in gojzaricah - je pred njimi zablestela lepotica, ki se le redko rodi," je bil poetičen hrvaški časnik. Gledalci v dvorani naj bi z vidnim negodovanjem pospremili odločitev žirije, saj je večina menila, da bo zmagala Nikica.
Krožijo zgodbe, da se ji je krona najlepše izmaknila samo zato, ker je prihajala iz države komunističnega bloka. Za zmago Indijke naj bi bilo namreč odločilnega pomena, da je bila pripravljena v primeru zmage takoj odpotovati v Vietnam na obisk ameriških vojakov, ki so se tam borili proti komunističnemu režimu, Nikica pa se za to ni odločila.
Očarala vse
A dejstvo ostaja, da je Marinovićeva edina iz Jugoslavije, ki ji je uspelo tako visoko, njen dosežek je ponovila samo še Anica Martinović, mis Hrvaške, ki je leta 1995 prav tako postala prva spremljevalka (takrat je zmagala Venezuelka Jacqueline Aguilera) .
Nikičina lepota je očarala mnoge, njen uspeh v Londonu pa je v domači Jugoslaviji takrat močno odmeval. Ni trajalo dolgo, da se je rodila legenda - govorilo se je, da se je taka lepotica porcelanaste kože in zlatih kodrov lahko rodila samo v morski peni in da jo je oče potegnil z mrežo iz morja neke viharne noči, piše 24 sata.
Nikica se je po uspehu v Londonu z 20 leti preselila v Beograd, kjer se je ukvarjala z manekenstvom, a ostala prizemljena. Tako naj bi zavrnila slavnega italijanskega filmskega producenta Dina de Laurentisa, ki ji je bojda ponujal izpolnitev hollywoodskih sanj, a mu je Nikica dejala, da nima talenta za igro. Še leta za tem je njen obraz krasil naslovnice revij, bralkam je delila nasvete o modi in lepoti, s svojim videzom, nasmeškom in skromnostjo pa je očarala vsakega, ki jo je spoznal.
"Bila je prelepo dekle, ponosna in malce plašna, vse pa je začarala s svojim nasmeškom," se je za revijo Gloria spominja dubrovniška slikarka Romana Milutin, mis Jugoslavije leta 1959.
Dvakrat poročena
Njeno srce je nazadnje osvojil deset let starejši beograjski plejboj, književnik in režiser Vuk Vučo, a zakon, v katerem se je paru rodil sin Đorđe, je trajal manj kot štiri leta. Po ločitvi so lepotico ponovno začeli oblegati snubci in leta 1972 se je Nikica na snemanju oddaje Koraki noči zaljubila v uglednega, 14 let starejšega režiserja Zdravka Šotro ter mu rodila sina Marka, ki je danes režiser na srbski televiziji RTS. Par se je razšel leta 1980.
Marinovićeva je v tistem času vodila butik na glavni beograjski promenadi Knez Mihailova in mnogi so zavili vanj samo, da bi jo videli. A nenadoma se je za njo izgubila sled. Govorilo se je, da se bori z depresijo in da obiskuje psihiatrične ustanove. Živela je daleč od oči javnosti, prekinila je stike tudi z najbližjimi prijatelji. Na naslovnicah se je spet znašla 11. novembra 2008, ko je zaužila smrtonosni odmerek uspavalnih tablet, za seboj pa ni zapustila poslovilnega pisma. Stara je bila 61 let.
Mamo je mrtvo našel njen mlajši sin Marko, medtem ko jo je starejši sin, v ZDA živeči arhitekt Đorđe Vučo, obiskal le dva dni pred samomorom, z njo kosil, nato pa se vrnil v Ameriko. Nikičina upepelitev na beograjskem pokopališču, strogo zaprta za medije, je potekala v najožjem družinskem krogu, s sinovoma in staršema, njena želja pa naj bi bila, da se njen pepel raztrosi po morju okoli rodnega Dubrovnika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje