Pred kratkim je britanski Guardian objavil novico, da opažajo, da večje glasbene zvezde v dnevih pred koncerti močno (tudi za polovico prvotne cene) nižajo cene vstopnic zato, da sploh lahko razprodajo stadion ali veliko dvorano.
Pri nas je koncertno dogajanje v zadnjih letih (desetletjih?) že pregovorno ubogo, o čemer smo tudi na naših straneh že pisali podrobneje. Karte se ne prodajajo, koncertna prizorišča so bila, vsaj do zgraditve Stožic, neprimerna, drug za drugim pa so svoje koncerte odp ovedovali vsi odmevnejši glasbeniki (samo v zadnjem letu dni Lenny Kravitz - res, da zaradi bolezni-, Madonna, Lady Gaga in Placebo).

Vprašanje se torej zastavlja samo: zakaj organizatorji ne sledijo zgledu iz tujine, znižajo cene vstopnic na, denimo, 35 evrov, pa bi moral biti po vseh pravilih koncert precej bolje obiskan (morda celo razprodan?). A kot kaže, stvar ni tako preprosta. Pogovarjali smo se z organizatorjem koncertov Mladenom Patajcem (Simple Events) in koncertnim predstavnikom za odnose z javnostjo in izvajalcem promocije Bojanom Rojkom.
Poseben fenomen: več denarja za oglaševanje
Tako Patajac kot Rojko takoj poudarita, da je slovensko glasbeno tržišče povsem neprimerljivo z marsikatero evropsko državo. Pri nas se organizatorji tako spopadajo z dvema svojevrstnima fenomenoma: več denarja porabijo za oglaševanje kot za koncert sam, večina vstopnic pa je prodanih šele v zadnjih dnevih pred koncertom. Zneski oglaševanja so pri nas med najvišjimi v Evropi, ponudniki oglaševanj pa po besedah Patajca izkoriščajo to, da se večina kart proda v zadnjih dneh pred koncertom.
"Vsote, ki jih organizatorji "zmečemo" za oglaševanje, recimo, treh koncertov, so take, da bi vsak od organizatorjev lahko imel še sredstev za en naslednji koncert," razlaga Patajac, organizator koncerta Leonarda Cohena 12. oktobra na Stožicah. Pred njim bo kolega organizator v novo športno dvorano pripeljal Joseja Carerrasa. Skupaj bosta vložila v reklamiranje tolikšen znesek, da bi z njim lahko vplačala polog za kakšen zimski koncert.
"Paradoksalno, namesto da bi že v začetku septembra za Ljubljano imeli napovedan naslednji koncert nekega mednarodno uveljavljenega zvezdnika (kot je povsod drugje v Evropi!), bo napoved tega koncerta morda proti koncu oktobra, kar pomeni spet krajši čas oglaševanja in posledično se bo spet porabilo ogromno denarja za zadostno in kakovostno oglaševanje," nadaljuje Patajac.
Rojko: Za organizatorje je malo dobička
Rojko k temu dodaja še neizogiben "majhnostni" dejavnik. "Neki glasbeni izvajalec hoče enako ceno pri nas kot na Dunaju, kjer imajo dosti boljše razmere (količina ljudi, standard, velikosti dvoran). Ko se naredi kalkulacija za tak koncert, pridemo do cene od 39 do 50 evrov. Pri teh cenah so potencialni dobički izjemno nizki, potencialni minusi pa zelo visoki." V praksi: Če bi znižali ceno karte s 50 evrov na 35 evrov, bi imeli že takoj pri razprodani dvorani minusa za okoli 70.000 evrov.
"V naših cenah ni nič nerazumnega, je stvar kalkulacije, ki pa ne prinaša visokih dobičkov. Če bi jih hoteli, bi morale biti cene vsaj od 10 do 20 odstotkov višje, a v tem primeru bi prodali še manj," razlaga Rojko.

Kljub uvozu zvezdnikov pa Mobitel in Pristop po Patajčevem mnenju de facto hromita slovensko koncertno sceno, ko "svoje" izvajalce nerazumno preplačujeta in rušita še tisto malo delovanja trga. "S preplačevanjem pošiljajo kristalno jasno sporočilo agentom skupin, da je v Sloveniji nekdo, ki lahko plača toliko. In se začne navijanje cen, kar privede do situacije, da se v izračunih za koncert morajo višati cene vstopnic."
In še: "Ta nori, čarobni krog privede do bizarne situacije, da ko poskusim nekemu agentu dati na vpogled cene kart, ki naj bi bile nižje, kot je trenutno splošno v Evropi in povprečje pri nas (40 - 65 EUR), me agent zavrne, sprva, ker ne dovoli, da bi njegov varovanec imel prenizko ceno kart, nato pa ne privoli v to, da bi bila cena nastopa izvajalca zaradi tega nižja."
Krivulja le navzgor?
Patajac je moral napeti vse svoje moči, da bo v Ljubljano končno pripeljal Cohena in da so zastopniki kanadske legende privolili v nižje cene vstopnic. Karte se sicer prodajajo presenetljivo dobro (morda je k temu svoje dodala tudi evforija glede novih Stožic), pozitivno gibanje opaža tudi Patajac, ki pove, da je presenečen, kako veliko kupcev kart za Cohena je iz tujine - ne le iz sosednjih držav, ampak celo iz VB, Španije, Kanade in Avstralije.
"To je dober znak in pomemben korak k temu, da koncertna scena v Sloveniji začne delovati kot drugod po Evropi. V 90. letih so trume Slovencev hodile na Dunaj in München na koncerte. Čas je, da začnejo tuji obiskovalci prihajati v Slovenijo na koncerte."

Robbiejev agent zainteresiran, ampak ...
Da bi Slovenija lahko morda nekoč v prihodnosti dejansko dobila stadionski tip koncertov, se mora torej razviti dvoransko koncertno prizorišče. "Tržišče mora organsko rasti, ne pa kot počenjata Pristop in Mobitel, ko gresta po obratni poti - brandirani koncerti v Križankah in Kino Šiški."
Patajac to podpre s primerom Robbieja Williamsa, ki ga je pred leti skoraj pripeljal v Ljubljano. "Pogajal sem se z njegovimi agenti za datum, jim dal zelo dobro ponudbo, primerljivo s tistimi, ki jih dobiva iz drugih evropskih mest. Agent je bil zainteresiran, na koncu pa mi je odgovoril: 'Oprosti, rad bi šel k tebi, a ne morem ignorirati tistih promoterjev, ki so Robbieja delali v klubih za 400 ljudi, nato v dvoranicah za 1.500 ljudi, pozneje na dvoranski turneji za 6.000-7.000 ljudi in nato na turneji po arenah (10.00 in več tisoč), da bi nato skupaj zrasli ter delali stadione in prizorišča open-air."
Sklep je Slovencem lahko v razmislek: "Sam kot organizator lahko pripeljem mnoga velika imena. A če ne bo odziva in predvsem spremembe v mišljenju ljudi v Sloveniji pri nakupu vstopnic, vse to ne pomeni popolnoma nič."