V Sloveniji je 323 zaznanih okuženih, a to so le tisti, ki so se prostovoljno testirali, medtem ko je realna številka precej višja, je v MMC-jevi spletni klepetalnici dejala Evita Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja, ki je dejavna predvsem na področju preventive pred okužbo s HIV-om.
Strah pred testiranjem - odveč
V Sloveniji se za testiranje odloča (pre)malo ljudi, le 18 od 100, ljudje pa se po mnenju Leskovškove zanj ne odločajo zaradi nestrpnosti do HIV-pozitivnih. "Ljudje se bojijo testirati iz bojazni, da bi jih nekdo povezal z okužbo ali s pripadnostjo eni od tveganih skupin in imamo začarani krog," je dejal Leskovškova.
Zajezitev epidemije? Čez nekaj sto let
Med najbolj ogroženimi so v Sloveniji še vedno moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Čeprav je Slovenija po številu okuženih (manj kot 1 okuženi na 1.000 prebivalcev) na repu lestvice, razloga za veselje ni. Na vprašanje, ali nam bo kdaj uspelo zajeziti epidemijo (v svetovnem merilu) Evita Leskovšek namreč odgovarja z "čez nekaj sto let".
Najpomembnejša je torej preventiva in (v primeru okužbe) pravočasen začetek zdravljena. "S protiretrovirusnimi zdravili podaljšujemo stanje okuženosti in oddaljujemo diagnozo aids," je dejala Leskovškova in dodala, da zdajšnje generacije učinkovitejšega zdravljenja od obstoječega najverjetneje ne bodo dočakale. "Ko bo genetika tako daleč, da bo lahko virus v genomu okuženega človeka izločila in odstranila," je razvoj zdravil označila zdravnica.
Mogoče zmote pri testiranjih, a zelo, zelo redke
Evita Leskovšek je komentirala tudi 'čudežne' ozdravitve okuženih s HIV-om in dejala, da papir prenese vse in tudi tovrstne senzacije. "Seveda, motiti se je človeško in dogajajo se lahko tudi pomote v zvezi s testiranjem, vendar zelo, zelo redko. Zdravljeni bolniki lahko živijo dolgo, nekaj jih je t. i. survajverjev, ki so okuženi že od začetka epidemije (25 let) in so še vedno zdravi."
V svetu živi več okuženih s HIV-om kot kadar koli prej. Konec leta 2008 je v državah z nižjimi in srednjimi dohodki protiretrovirusna zdravila prejemalo približno štiri milijone ljudi, kar je desetkrat več kot pred petimi leti. V letu 2008 je zaradi z aidsom povezanih obolenj umrlo 2,0 milijona ljudi, 10 % manj kot v letu 2004, ko je bilo ugotovljenih največ smrti. V letu 2008 se je s HIV-om okužilo 2,7 milijona ljudi, kar je približno 30 % manj kot v letu 1996, ko se je okužilo največ, približno 3,5 milijona ljudi. Podsaharska Afrika ostaja najbolj prizadeta regija z večino novih okužb (71 %). Epidemija naj bi se v večini regij stabilizirala, delež okuženega prebivalstva pa na račun novih okužb s HIV-om še vedno narašča v nekaterih državah Vzhodne Evrope, osrednje Azije in drugih delih Azije.
Po mnenju Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) okužba s HIV-om ostaja ena največjih javnozdravstvenih težav v Evropi. V letu 2008 je bilo med 27 članicami EU/EEA (Evropska unija/European Economic Association) prijavljenih 25.656 novo prepoznanih primerov okužb s HIV-om (61 na milijon prebivalcev). Glavni način prenosa okužbe s HIV-om so bili spolni odnosi med moškimi. Sledile so heteroseksualno prenesene okužbe, med katerimi je bilo približno 40 % okuženih, ki so izvirali iz držav z epidemijo oziroma z visokim deležem okuženega prebivalstva na splošno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje