Na pediatrični kliniki še pred petimi leti pri otrocih in mladostnikih niso poznali sladkorne bolezni tipa dve, ki je posledica nezdrave prehrane in načina življenja. Danes je najmlajši bolnik star osem let, je za TV Slovenija poročala Jasmina Jamnik.

"Podatki so skrb vzbujajoči"
Predvsem mladi fantje popijejo največ sladkih pijač - tudi pol litra na dan. Pa tudi sicer številni raje kot po vodi segajo po sladkih pijačah. "V primerjavi s preostalimi državami v Evropi so naši podatki skrb vzbujajoči in prav gotovo bo treba nekaj narediti na tem področju," je prepričana Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja.

"Kar naenkrat vidimo te ekstremno debele otroke," ugotavlja zdravnik Tadej Battelino iz pediatrične klinike ter dodaja, da ga porast debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 pri otrocih ne le skrbi, ampak dela tudi nesrečnega. Po podatkih IVZ-ja se je razširjenost debelosti v zadnjih dveh desetletjih povečala za trikrat.

Sladke pijače so dostopnejše
Na slabe prehranske navade imata velik vpliv prehrambna industrija in oglaševanje, sladke pijače so poleg tega dostopne tudi v avtomatih, v gostinskih lokalih pa zanje odštejemo precej manj denarja. Za tri decilitre sveže stisnjenega pomarančnega soka je, na primer, v ljubljanskih lokalih treba odšteti skoraj pet evrov, za tri decilitre gazirane sladke pijače pa le dobra dva evra.

Višja obdavčitev - več denarja za zdravljenje
Stroka zato že nekaj časa predlaga, da bi sladke pijače dodatno obdavčili. Zdravljenje sladkornih bolnikov Slovenijo na leto namreč stane že več kot 400 milijonov evrov, zato je tudi Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdaj podprl to pobudo.

"Del denarja bi mogoče namenili za subvencioniranje naravnih sokov, del pa za zdravljenje posledic teh bolezni," predlaga. Finančni minister Franc Križanič pravi, da bi morali najprej preučiti, kaj bi takšna odločitev pomenila.