Še ena zgodba, v kateri so se izgubili milijoni, vpleteni so številni, toda nihče prevzame odgovornosti. Od Rdečega križa Slovenije, ki na številnih področjih s svojo tradicijo in neodvisnostjo opravlja neprecenljivo delo, so odvisni številni ljudje. Toda znašel se je v finančnih težavah, ki jih lahko še poglobijo tožbe podizvajalcev, ki so gradili hotel Arija. Za svoje delo namreč niso dobili plačila, saj je Rdeči križ pozabil unovčiti garancijo, denar pa je na pobudo Vegrada nakazal faktorinškim družbam. Je garancija sploh bila unovčljiva? Bo moral zdaj Rdeči križ dvakrat plačevati za isto delo? Ga res lahko doleti celo stečaj?

“Finančna konstrukcija pri gradnji hotela Arija res ni bila dobro pripravljena, in zaradi tega smo morali vzeti kredit,” opisuje Franc Košir, ki je na mestu predsednika RKS-ja nasledil Boruta Miklavčiča. Na hotelu so ugotovili številne napake, ker pa je bil Vegrad takrat že v stečaju, so šli v nov razpis za 900.000 evrov. “Torej vsa zadržana sredstva in še malo zraven,” pravi Košir, ki se čudi, da tega ni pravočasno ugotovil skrbnik pogodbe Alojz Unetič.

Unetiča je pripeljal Miklavčič, ki opozarja, da je Rdeči križ pozabil unovčiti bančno garancijo in da RKS ni počrpal vseh evropskih sredstev. RKS je namreč med ležišča štel tudi pomožna ležišča, kar ne zadošča merilom.

Košir meni, da je za to, da je RKS pozabil unovčiti garancijo, odgovoren predvsem skrbnik pogodbe. Prav tako pa opozarja, da je bila garancija zamenjana in da je bil rok skrajšan, zaradi česar naj sploh ne bi bila unovčljiva. “Tako velik hotel je nemogoče zgraditi v tako kratkem roku.”

Alojz Unetič opozarja, da je bila kazenska ovadba proti njemu v celoti zavržena. Meni, da je odgovorna finančna služba RKS-ja. “Ta garancija bi bila unovčena, če ne bi mi nanjo pozabili. Očitno je prišlo do teh kratkih stikov in napak. Košir bi moral odreagirati. Rok bi morali podaljšati.”

Prenašali so terjatve podizvajalcev
Podizvajalec Darko Viler iz podjetja Radiel Group pravi, da je objekt predal brez napak in je prepričan, da bi moral RKS zahtevati vrnitveni zahtevek od Prve finančne agencije in Prve fine, prek katerih sta Vegrad in RKS prenašala terjatve podizvajalcev. To je že ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. Med drugim je ugotovilo, da Vegrad ni mogel veljavno prenesti terjatve na faktorinške družbe, saj je Rdeči križ z gradbeno pogodbo pooblastil za neposredno plačilo podizvajalcem. Vegrad ni prenašal svojih terjatev, ampak terjatve svojih podizvajalcev, zato cesije niso bile veljavne. Sodba še ni pravnomočna.

Na zasebni Prvi finančni agenciji so nam povedali, da je Vegrad sestavil račun, Rdeči križ pa je potrdil, da je situacija nesporna, in se je z odkupom terjatve strinjal. Več ne komentirajo. Na Prvem faktorju nismo dobili nobenih pojasnil. Njegova lastnika sta državna SID banka in NLB. Družbi v lasti državnih bank se ni zdelo vprašljivo, da je bil Vegrad neposredno pred stečajem, Nova Ljubljanska banka pa je podpisana tudi pod bančno garancijo. Tudi v NLB-ju so se zavili v molk. “Kaže na to, da je bila obveznost namenoma prenesena na tretjo osebo,” je dejal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Branko Korže.

RKS ne bo šel v stečaj
Košir pravi, da je RKS likviden in solventen, da pa že pripravljajo scenarij, če bodo izgubili tožbe. Ostaja pa optimist: “Upam, da je res nemogoče, da bi nekdo za ista dela moral dvakrat plačati. Več je takih, ki niso nikoli plačali.”

Gradnjo Arije so vzeli pod drobnogled v oddaji Vroči mikrofon, ki ji lahko prisluhnete s klikom na spodnjo povezavo.