Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je na vabilo, ki so ga poslali 4000 osebam, starim od 30 do 34 let, doslej odzvalo 900 oseb. Testiranje poteka v prostorih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Sorodna novica V Mariboru začeli poskusno presejalno testiranje za raka želodca

S sodelovanjem v raziskavi lahko udeleženci zmanjšajo možnost za razvoj raka želodca in drugih resnih zdravstvenih težav ter prispevajo k prihodnjim odločitvam o preprečevanju raka želodca ter vplivom na odločitve Slovenije in EU-ja glede vključitve populacijskega presejalnega programa testiranja in zdravljenja Helicobacter pylori med državne preventivne programe, poudarjajo na inštitutu.

Helicobacter pylori je prva bakterija, ki je bila razglašena kot povzročitelj raka in najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca. Bakterija v sluznici želodca povzroča nastanek vnetja, lahko privede do razjede želodca in dvanajstnika ter poveča nevarnost za nastanek raka na želodcu. Razširjena je po vsem svetu, z njo je okužena skoraj polovica svetovnega prebivalstva, so sporočili z NIJZ-ja.

80 odstotkov okuženih z bakterijo je brez simptomov

Približno 80 odstotkov vseh okuženih z bakterijo Helicobacter pylori je brez simptomov. Pri drugih so med kliničnimi znaki razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ter zgodnja sitost.

Rak želodca je po navedbah NIJZ-ja peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in potem 800.000 smrti. Je velik svetovni javnozdravstveni izziv, saj ima slabo prognozo. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljši način za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi v zdravstvu odkrivajo začetna, očem skrita obolenja, ali že prisotne kronične bolezni, ki potekajo brez že vidnih simptomov. S preventivnimi pregledi ugotavljajo tudi dejavnike tveganja, ki bi lahko povzročili razvoj številnih kroničnih in drugih nevarnih bolezni. Pravočasno odkrivanje tveganj za razvoj oziroma poslabšanje že navzočih bolezni omogoča ustrezno ukrepanje in zdravljenje ter preprečuje nadaljnji razvoj bolezni.