Sanacijske programe, ki jih morajo sanacijske uprave pripraviti do konca marca v skladu z izhodišči in navodili sanacijskega odbora, mora najprej potrditi svet zavoda, nato pa jih bodo poslali sanacijskemu odboru. Zadnjo besedo pri tem bo dala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki bo tudi potrdila sanacijske programe.

Kolar Celarčeva je na novinarski konferenci pohvalila konstruktivno, kakovostno in hitro delo sanacijskega odbora. "Tako kakovostnih izhodišč in gradiva za izboljšanje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov Slovenija še ni imela," je dejala. Po besedah ministrice je osrednji cilj ekonomsko vzdržno in samostojno delovanje bolnišnic. Sanacijski programi bodo sestavljeni iz treh vsebinskih sklopov, to so analiza stanja, akcijski načrt ukrepov in predlogi sistemskih rešitev.

Po besedah vodje sanacijskega odbora Mirka Stoparja so s sanacijskimi upravami, v katere so se vodstva 15 bolnišnic preoblikovala ob začetku sanacije, ves čas v stiku. Osem so jih tudi že obiskali, med njimi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, ki je imel najvišji akumulirani minus ob koncu leta 2016 (v višini 100 milijonov evrov). Medtem ko so se doslej sestali z v. d. generalnega direktorja UKC Alešem Šabederjem, se bodo v četrtek sestali še z vsemi vodji oddelkov oz. celotnim menedžmentom, je dodal.

Pet korakov sanacije
Sanacija bo potekala v petih korakih. Najprej so načrtovani enostavni sanacijski ukrepi, namenjeni hitremu doseganju učinkov (npr. področje nabave, zalog), nato ključni ukrepi prestrukturiranja delovanja bolnišnice, katerih realizacija v največji meri prispeva k ciljem sanacije in so kratkoročno izvedljivi (to so avtonomni ukrepi v notranjem okolju bolnišnice oz. praviloma v pristojnosti sanacijske uprave), tretja točka je prenova ključnih (poslovnih) procesov za večjo učinkovitost delovanja.

Nato bodo šli v identifikacijo ključnih projektov na ravni bolnišnice, kjer je ključno sodelovanje bolnišnice in drugih deležnikov v zdravstvu, in v posodobitev organiziranosti delovanja bolnišnice, predvsem v smislu omogočanja realizacije sinergij delovanja bolnišnice v skupnem sistemu.
Član sanacijskega odbora, nekdanji direktor klinike Golnik Mitja Košnik, je ob tem dejal, da so bolnišnicam v navodila oz. izhodišča napisali tiste ukrepe, ki jih dobre bolnišnice tekoče sprejemajo in spremljajo. "Namen dokumenta je nastaviti bolnišnicam ogledalo," je dejal.
135,8 milijona evrov pomoči
Vseh 15 bolnišnic, ki je imelo konec leta 2016 akumulirano izgubo, je namreč 30. novembra lani prejelo 135,8 milijona evrov iz proračuna. To so sanacijska sredstva, s katerimi so krili 80 odstotkov izgube.

Po besedah ministrice je vseh 26 bolnišnic v preteklem letu ustvarilo 75 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki, v kar so med prihodke vključena sanacijska sredstva. V bolnišnicah, v katerih poteka sanacija, so ustvarili 87,2 milijona evrov presežkov prihodkov nad odhodki. To so prve ocene poslovanja, ki so jih ministrstvu sporočile bolnišnice, medtem ko je rok za sprejetje letnih poročil konec februarja.

Po navedbah Kolar Celarčeve je kljub finančni injekciji v obliki sanacijskih sredstev lani z minusom poslovalo pet bolnišnic, to so splošne bolnišnice Brežice, Celje, Trbovlje, Murska Sobota in UKC Maribor.