Vse se vleče v leto, ko je bil sprejet zakon o sanaciji bolnišnic in je bilo iz proračuna 15 bolnišnicam namenjenih 135 milijonov evrov za poplačilo zapadlih računov, je poročal Radio Slovenija. Zagata je nastala, ker sam zakon ni določil presečnega datuma, do katerega se šteje, da so računi zapadli.

Ministrstvo za zdravje, takrat pod ministrico Milojko Kolar Celarc, je načrtovalo sanacijo, ki bo trajala štiri leta, do takrat pa naj bi ta denar bolnišnice lahko tudi porabile. Revizije ministrstva nad porabo denarja niso odkrile nobenih pomanjkljivosti, te je odkrila šele proračunska inšpekcija v lanskem letu in ugotovila, da je pet bolnišnic denar uporabilo nenamensko, saj bi smele plačati le račune, ki so zapadli do septembra 2017.

Nato sta ministrstvi za finance in zdravje lani septembra, to je leto in pol po uveljavitvi zakona, datum zapadlosti računov sami določili še malo pozneje, to je bil 30. november 2017, datum, ko so bolnišnice dejansko denar dobile. To je nedopusten poseg v zakon, pravijo v bolnišnicah in se pripravljajo na tožbe.

Pravnik Rajko Pirnat pravi, da ministrstvo lahko razlaga zakon, da pa bo odločilno besedo imelo sodišče. "Mislim, da je razlaga pravilna za obveznosti, ki so zapadle do uveljavitve zakona, ne do nekega datuma, ko so bila prejeta sredstva."

Največ denarja bi morali vrniti v Celju

Največ denarja bi morala vrniti celjska bolnišnica, ki je tretja največja zdravstvena ustanova v državi. Od 4,2 milijona, ki jih je leta 2017 dobila za pokrivanje izgub, bi morala vrniti 924 tisoč evrov. To bi bilo za bolnišnico, ki se že zdaj spopada z izgubami, velik udarec.

Za celjsko bolnišnico, ki pokriva območje, kjer živi 280 tisoč ljudi, je slab milijon evrov, ki ga zdaj država terja nazaj, nepogrešljiv. Bolnišnica se je že pritožila na vladi, pove direktorica Margareta Guček Zakošek.

"Prosimo jih, naj nam tega ne naložijo, se pravi, da zavrnejo odločbo Urada za nadzor proračuna. Bolnišnica Celje ima že zdaj likvidnostne težave, lani je imela 3,5 milijona evrov izgub," je opozorila.

Bolnišnica je kaznovana dvakrat, saj če pristojni organi ugotovijo, da je denar porabila nenamensko, ni upravičena do novih državnih sredstev za pokrivanje izgub. "Bojimo se, da bi se ponovil scenarij iz leta 2017, ko bolnišnica zaradi likvidnostih težav ni porabila vseh sredstev, ki so ji bila na voljo za nakup medicinske opreme in sanacijo dotrajanih prostorov," je še dejala.

Urad za nadzor proračuna in ministrstvo za zdravje ravnata nezakonito, kar kaže na njuno nesposobnost, je oster nekdanji direktor Marjan Ferjanc. Trdi, da so ves denar porabili namensko in pravočasno, saj zakon ni določal, do kdaj je treba ta sredstva porabiti.

Vlada že zavrnila Onkološki inštitut

Verjetno njihovi pritožbi bolj slabo kaže, saj je vlada pritožbo Onkološkega inštituta lani že zavrnila kot neutemeljeno. Onkološki inštitut je namreč prejel tri milijone sanacijskih sredstev, čeprav po nepotrebnem, na kar so tudi opozorili ministrstvo. Imeli so izgubo, ne pa zapadlih obveznosti, ki jim je bil interventni zakon namenjen, spomni direktorica Zlata Štibler Kisič.

Denar so jim dali, potem pa so ga morali v celoti vrniti, saj je vlada njihovo pritožbo zavrnila. Bolnišnice bi še kako potrebovale denar, ne le za programe, pač pa predvsem za medicinsko opremo. Ta je v 82 odstotkih že odpisana, torej zastarela. Zdaj se je zaradi slabe vesti ali pa zavedanja problematike Onkološki inštitut z ministrstvom za zdravje dogovoril, "da pripravim dokument identifikacije investicijskega projekta. Ko bo pripravljen, ga bodo naslovili na ministrstvo za zdravje in se dogovorili, kakšno novo stavbo, nove prostore nam lahko pomaga ministrstvo zagotoviti," je dejala Kišičeva. Projekt naj bi bil končan v mesecu ali dveh.