"V zadnjih 40 letih smo se iz sveta, v katerem je bilo prenizke telesne teže dvakrat več kot debelosti, spremenili v svet, v katerem je debelih več ljudi, kot je ljudi s prenizko telesno težo," je ob objavi študije dejal eden izmed njenih glavnih avtorjev, profesor Majid Ezzati.

Leta 1975 je v kategorijo debelih spadalo 105 milijonov odraslih ljudi, v letu 2014 pa je bilo izmed okoli pet milijard odraslih že 641 milijonov debelih. Po ocenah znanstvenikov bo že čez devet let debelih 1,1 milijarde odraslih oz. 18 odstotkov moških in 21 odstotkov žensk, še kažejo izsledki.

V študiji so raziskovalci izhajali iz indeksa telesne mase (ITM), to je razmerja med telesno maso in telesno višino. Za debelega velja človek, katerega ITM znaša več kot 30, tisti, ki ima ITM prek 40, pa velja za hudo debelega. Zdrav ITM se giblje med 18,5 in 24,9. V raziskavo so vključili podatke več kot 1.600 raziskav, v katere so bile skupno zajeti podatki o 19,2 milijona odraslih iz 186 držav.

V šestih državah petina vseh debelih
Kot navaja študija, skoraj petina debelih odraslih, to je 118 milijonov, živi v šestih državah z visokimi prihodki. To so Avstralija, Kanada, Irska, Nova Zelandija, Velika Britanija in ZDA.

Najvišje ITM-je na svetu imajo sicer prebivalci otoških držav Polinezija in Mikronezija, medtem ko imajo Vzhodni Timor, Etiopija in Eritreja najnižje ITM-je. V Indiji in Bangladešu ima prenizko telesno težo več kot petina moških in četrtina žensk, so še ugotovili raziskovalci.

"Zdravstvene posledice bodo dosegle ravni, ki si jih ne moremo predstavljati," je opozoril Ezzati. Debelost povečuje tveganja za diabetes, bolezni srca in ožilja ter visok krvni tlak, raziskovalci pa so ob objavi študije opozorili na grozečo krizo hude debelosti.