Skupno poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Evropi (OECD) in Evropske komisije z naslovom Pregled zdravstva: Evropa 2014 tako predstavlja najnovejše podatke o zdravstvenem stanju, dejavnikih tveganj za zdravje in dostopu do zdravstvene oskrbe v vseh 28 državah članicah EU-ja ter državah kandidatkah (z izjemo Albanije zaradi omejene dostopnosti podatkov) in državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

V poročilo so tako vključene še Črna gora, Makedonija, Srbija, Turčija, Islandija, Norveška in Švica.

Slovenija z največjim napredkom pri novorojenčkih
Poročilo Slovenijo med drugim izpostavlja med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti. Poleg Slovenije so pri neslavnem vrhu te statistike še Litva, Latvija in Madžarska - v vseh teh državah je stopnja samomorilnosti za več kot 50 odstotkov večja od evropskega povprečja. Letno je samomor vzrok smrti pri okoli 60.000 Evropejcih, najmanj na Cipru.

Obenem pa poročilo poudarja, da je Slovenija tudi med državami z najnižjo stopnjo smrtnosti med novorojenčki in je na tem področju izmed vseh držav dosegla celo največji napredek - od leta 1970 do 2012 se je delež zmanjšal za 7,1 odstotka in trenutno znaša 1,6 smrtnih primerov na 1000 novorojenčkov.

Naraščanje debelosti zaradi krize?
Več kot polovica Evropejcev se spopada s čezmerno težo in debelostjo - debelih je skoraj 17 odstotkov Evropejcev, najmanj v Romuniji (osem odstotkov) in največ na Madžarskem (28 odstotkov). Je pa Slovenija na tem področju ena izmed redkih držav z veliko razliko med ženskami in moškimi - debelosti je veliko več med moškimi kot med ženskami.

K dolgoročnemu naraščanju debelosti je morda prispevala tudi gospodarska kriza, ugotavlja poročilo. Dokazi iz nekaterih držav namreč kažejo na povezavo med finančnimi težavami in debelostjo - ljudje, ki doživljajo finančno stisko, so ne glede na svoje dohodke ali bogastvo izpostavljeni večjemu tveganju, piše v poročilu.

Živimo vse dlje
Med ključnimi ugotovitvami v Bruslju izpostavljajo še nadaljnje podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ki je trenutno 79 let, kar je pet let več kot leta 1990. Za ženske znaša 82 let, za moške pa 76. V Sloveniji je ob rojstvu pričakovana življenjska doba 80 let - za ženske 83 let, za moške pa 77 let.

Kljub temu pa v poročilu opozarjajo, da razlike med državami članicami ostajajo velike - med državami z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo (Španija, Italija in Francija) in tistimi z najkrajšimi (Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija) tako znaša več kot osem let.

Moški in ženske z visoko izobrazbo načeloma živijo nekaj let dlje in so bolj zdravi - tako lahko na primer 65-letni moški z visoko stopnjo izobrazbe v državah srednje in vzhodne Evrope živi od štiri do sedem let dlje kot moški z nizko stopnjo izobrazbe, še ugotavlja poročilo.

Zmanjšanje kajenja in pitja
Skoraj 23 odstotkov Evropejcev je kadilcev - najmanj na Švedskem (13 odstotkov) in največ v Grčiji (39 odstotkov). V zadnjem desetletju sicer kaže, da se število kadilcev povsod zmanjšuje, v Sloveniji pa kadi petina prebivalstva.

Evropejec v povprečju spije 10 litrov čistega alkohola na leto, najmanj Italijan (šest litrov), največ Litovec (skoraj 13 litrov). Slovenija se je na seznamu 35 držav, ki jih obravnava poročilo, z enajstimi litri znašla na 9. mestu. Tudi na tem področju težnja zadnjih desetletij sicer kaže na upadanje uživanja alkohola.

Manj zdravnikov kot v Sloveniji le še v Romuniji in na Poljskem
Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vitenis Andriukaitis in generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria sta kot izjemno pomembne izpostavila tudi ugotovitve glede izdatkov držav za zdravstvo - čeprav Evropa izhaja iz krize, so ti v številnih evropskih državah še vedno skrčeni.

Povprečni izdatki za zdravstvo so v EU-ju leta 2012 tako znašali 8,7 odstotka BDP-ja. Od leta 2009 do 2012 so se, upoštevaje inflacijo, v povprečju znižali za 0,6 odstotka letno, v Sloveniji za 0,5 odstotka. Vzrok za to sta med drugim zmanjševanje števila zdravstvenih delavcev in zniževanje plač.

Od leta 2000 se je število zdravnikov glede na število prebivalcev sicer povišalo v vseh državah članicah EU-ja, razen v Franciji, kjer pa je ostalo stabilno. Povprečje je 3,4 zdravnika na 1.000 prebivalcev. Toda v Sloveniji je število zdravnikov med najnižjimi v Evropi in znaša 2,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev - manj jih imajo le še v Romuniji in na Poljskem.