Bolnišnice zavračajo zadnje varčevalne ukrepe, ki jim jih nalaga Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc opozarja, da bi bili s tem dolgoročno prizadeti zlasti bolniki. Po njegovih besedah so bolnišnice "realni del javnega sektorja", zato zmanjševanje sredstev v nedogled ni mogoče.

Predvidenih več ukrepov
V odboru bolnišnic Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije predlagajo več ukrepov, s katerimi bi lahko vplivali na njihovo poslovanje. Med drugim predlagajo iskanje novih virov sredstev (npr. s širitvijo prispevnih osnov ali prispevne stopnje), odprtje vprašanja tretjega in četrtega dela povišanja plač v zdravstvu ter vprašanje dežurstev, ki so z novim plačnim sistemom postala veliko dražja. Predlagajo tudi omejitev cen zdravil in ukinitev obveze plačevanja DDV-ja za javne zavode, je pojasnil predsednik ekonomske komisije združenja Milan Soršak, sicer zaposlen v UKC-ju Maribor.

Direktorji zdaj ne morejo vplivati na poslovanje bolnišnice
Direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat pa je opozoril, da direktorji bolnišnic nimajo menedžerskih orodij. Tako na plače ali dežurstva ne morejo vplivati. Na uspešnost poslovanja bi lahko po njegovem prepričanju lahko vplivali z odprtjem kolektivne pogodbe v zdravstvu, znižanjem dopustov in dodatkov na plače, z drugačno prerazporeditvijo stroškov med obveznim in dodatnim zavarovanjem ter s prevetritvijo košarice pravic zavarovancev.

Generalni direktor Univerzitetnega inštituta Soča Robert Cugelj je na novinarski konferenci izpostavil tudi iskanje dodatnih prihodkov za zdravstvene ustanove. Navedel je, da njihov inštitut letno 10 odstotkov vseh sredstev pridobi iz tržne dejavnosti, ki se vrnejo v javni zdravstveni sistem.

Vendar je ideja razvijanja tržne dejavnosti za javne zavode po besedah Ferjanca težko izvedljiva v "dovolj transparentni obliki", zlasti zaradi nedorečenosti pravic zavarovancev in razdeljenosti plačila storitev med obvezno in dopolnilno zavarovanje. Tako je po njegovih besedah tržna dejavnost v tem trenutku mogoča le "za ločene storitve, v ločenem času".

"Rezerve ni več"
Bolnišnice so doslej že izvedle obsežne varčevalne ukrepe in rezerve ni več, pravi Soršak. V zadnjih petih letih se je število hospitaliziranih bolnikov povišalo za 11 odstotkov, število ambulantnih bolnikov pa za 12 odstotkov, je še navedel.

Predstavniki bolnišnic so prepričani, da so potrebni drugačni ukrepi, saj bolnišnice niso "neizčrpen vir rezerv", a v tem trenutku po besedah Soršaka združenje zdravstvenih zavodov breme krize še naprej vali na bolnišnice.