Šele potem ko bo predlog programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022 ponovno usklajen s predlagateljem (NIJZ), bo minister za zdravje Janez Poklukar sprejel pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili, ki bo objavljen v Uradnem listu, so napovedali na ministrstvu. "Gre za ustaljen postopek, ki ni nič novega, posebnega ali nenavadnega," so za Slovensko tiskovno agencijo sporočili z ministrstva za zdravje.

Komentarje na predlog je mogoče oddati do 25. januarja.

Cepljenje proti covidu-19 ni novost letošnjega programa

Predlog pravilnika med drugim vsebuje poglavje Cepljenje in zaščita z zdravili v nujnih razmerah. Ta predvideva cepljenje proti covidu-19 "za prebivalstvo v primeru nujnih razmer", kot so naravne in druge nesreče, posebna izpostavljenost nalezljivim boleznim, epidemija, pandemija, terorizem z biološkimi agenti itd. Ciljne skupine bi na podlagi ocene tveganja in epidemiološke indikacije opredelil NIJZ.

Na NIJZ-ju so za STA pojasnili, da je bilo cepljenje proti covidu-19 v omenjeno poglavje umeščeno tudi v programu cepljenja za leto 2021, in torej ne gre za novost.

Spomnili so, da predlog programa cepljenja za leto 2022 prinaša novost v poglavju program cepljenja za zaposlene, kjer je med drugimi navedenimi boleznimi vključen tudi covid-19.
To bi omogočilo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebam, ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge bolezni. Oceno tveganja v tem primeru izdela izvajalec medicine dela v sodelovanju z delodajalcem, so pojasnili na NIJZ-ju.

Kaj bo s cepljenju proti covidu-19 za zaposlene

Predlog cepljenja proti covidu-19 za zaposlene sta sicer že komentirala Poklukar in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Poklukar je pojasnil, da bo "vse skupaj odvisno od stroke, ki bo presojala od delovnega mesta do delovnega mesta".

Posamezen specialist medicine dela, prometa in športa bo po njegovih besedah na pobudo delodajalca presodil, ali je pobuda ustrezna, in jo nato sprejel ali zavrnil. Kot je dejal, gre običajno za tripartitni dogovor, kar pomeni, da so vanj vključeni tudi delavci. Ob tem verjame, da so specialisti medicine dela po presoji navedeno v večini lahko sprejeli že do zdaj.
Beović pa je dejala, da bo medicina dela kot stroka prav gotovo sprejela neka osnovna priporočila (...), kako se take stvari izvajajo, "podobno kot to naredimo pravzaprav pri vseh stvareh, ki jih počnemo, tudi pri zdravilih". Ob tem je poudarila, da v medicini stvari niso absolutne, temveč v posameznih situacijah stvar individualne presoje.