Sredstva za cepljenje so trenutno po besedah epidemiologinje Marte Grgič Vitek zagotovljena za dve starostni skupini. Poudarja, da si na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želijo, da bi vsi upravičenci do cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja to cepljenje izkoristili.

"Po pregledu podatkov o pojavnosti klopnega meningoencefalitisa se je izkazalo, da največ obolevajo odrasli v starostni skupini od 55 do 64 let, zato je bilo cepljenje odraslih smiselno umestiti, preden se začne najvišja obolevnost. Čeprav je pri otrocih potek bolezni večinoma blažji, pa je zaradi morebitnih dolgotrajnih posledic bolezni breme bolezni tudi pri otrocih veliko, zato je v program zajeta tudi ena generacija otrok," je povedala Grgič Vitkova.

Redno cepljenje pomeni visoko zaščito
Obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije tri odmerke, kar je osnovno cepljenje. Pri klopnem meningoencefalitisu so potrebni poleg treh osnovnih odmerkov, ki jih cepljeni prejme v letu dni, še poživitveni, ki pa so samoplačniški. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, nato jih je treba prejeti na pet let, pri starejših od 50 let pa znova na tri leta.

Redno cepljenje po besedah Grgič Vitkove pomeni zelo visoko zaščito, kar 97-odstotno. Tudi za preostale, ki jim obvezno zavarovanje ne pokrije stroškov cepljenja, je cepljenje priporočljivo, a je to trenutno še samoplačniško.

Cepljenje se izvaja vse leto
Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki oziroma pediatri in je na voljo vse leto. Sicer pa na NIJZ-ju priporočajo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.

Možne reakcije po cepljenju so glavobol, utrujenost, rdečina, bolečina in oteklina na mestu cepljenja. Težjih neželenih posledic v zadnjih letih na NIJZ-ju niso ugotovili. Primeri klopnega meningoencefalitisa so na drugi strani pretežno težki, več kot 90 odstotkov obolelih je hospitaliziranih. Kar velik delež jih ima posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, motnje koncentracije, ohromitev in paraliza.