Čakalne vrste so predolge, opozarja nevrolog. Foto: MMC RTV SLO
Čakalne vrste so predolge, opozarja nevrolog. Foto: MMC RTV SLO
Govorci
Tudi na operacije se čaka predolgo, opozarja nevrolog Igor M. Ravnik (na sliki levo). Foto: Simona Krže

Epilepsija je najpogostejša resna nevrološka motnja v delovanju osrednjega živčevja, ki pa ob ustreznem zdravljenju in dobrem nadzoru ne ovira vsakdanjega življenja. Večina ljudi s to boleznijo normalno živi, dela, se izobražuje in uživa v prostem času.

A kljub temu se spopadajo s številnimi zaprekami. Psihologinja Ljubica Vrba tako poudarja, da je med epileptiki več brezposelnih, pogosto pa opravljajo dela, ki so premalo zahtevna za njihovo znanje in sposobnosti, prezgodaj jih tudi invalidsko upokojijo.

Epileptiki se poleg tega pogosteje kot drugi srečujejo s težavami pri pridobivanju vozniškega izpita. Vzrok za težave pri tem niso zdravstvene narave, ampak stereotipni pogledi, stigma in nepoznavanje bolezni, včasih pa tudi to, da bolniki z epilepsijo ne spoštujejo omejitev, navaja psihologinja.

Vsak četrtek od 16. do 19. ure na številki
01 432 93 93 deluje svetovalni telefon Epitel, kjer nudijo pomoč in informacije glede psiholoških in socialnih težav v zvezi z epilepsijo.

Nevrolog: Čakalne dobe nesprejemljive
V Sloveniji ima epilepsijo okoli 20.000 ljudi, od tega 2.500 otrok in mladostnikov. Slednji imajo pri nas dobro medicinsko obravnavo, medtem ko na področju epilepsije odraslih ne dosegamo niti četrtine evropskega povprečnega števila specialistov, opozarja otroški nevrolog Igor M. Ravnik.

Čakalne dobe za diagnostiko so tako po njegovih besedah nesprejemljive. "Ljudje s trdovratnimi epilepsijami, pri katerih dve leti ustreznega zdravljenja ne ustavi napadov, čakajo na preiskave nesprejemljivo dolgo - ali pa na čakanje še sploh niso uvrščeni," poudarja. Dodaja, da lahko kandidat na preiskave in operacijo čaka mesece in celo leta. Čakalna doba za magnetno resonanco glave v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je namreč 390 dni, za videotelemetrijo pa še daljša.

Na kirurške posege v tujino
V Sloveniji so sicer na voljo vsa pomembnejša protiepileptična zdravila, vendar pa pri 30 odstotkih bolnikov ne učinkujejo optimalno ali pa jim povzročajo hude neželene učinke, zato njihovi napadi niso nadzorovani.

Epilepsijo je mogoče zdraviti tudi s kirurškimi posegi, a za to je treba odpotovati v tujino, denimo, v Nemčijo in Francijo.