Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi se na ministrstvu že odločili, da bodo projekt nadaljevali tako, da bodo preizkusno priključili nekatere bolnišnice na zdravstveno omrežje zNet, ki je del projekta eZdravje. Foto: MMC RTV SLO
Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi se na ministrstvu že odločili, da bodo projekt nadaljevali tako, da bodo preizkusno priključili nekatere bolnišnice na zdravstveno omrežje zNet, ki je del projekta eZdravje. Foto: MMC RTV SLO
Dorjan Marušič
Že pretekli teden so se na ministrstvu za javno upravo sestali ministra in državna sekretarja obeh ministrstev ter sodelavci, ki delajo na projektih eZdravje. V prihodnjem tednu se bo Marušič sestal tudi s projektnim svetom eZdravja in svetom za informatiko. Foto: MMC RTV SLO

Minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je resor prevzel aprila, se s tem projektom želi najprej podrobno seznaniti, sicer pa je eZdravje ena izmed prioritet njegovega dela že zadnjih 20 let in kot prioriteta ostaja tudi med njegovim ministrovanjem. Država bo do leta 2023 za ta namen namenila več kot 130 milijonov evrov, v sofinanciranje je privolil tudi Bruselj.

Projekt bodo pregledali evropski revizorji
Zaradi velikosti projekta, ta je razdeljen na več manjših podprojektov, pa naj bi se po pisanju nekaterih medijev v ozadju odvijal srdit boj med ponudniki rešitev s področja informacijskih tehnologij (IT), pojavljajo pa se tudi informacije o domnevnem kartelnem dogovarjanju IT-ponudnikov.

V začetku junija bodo v okviru svojega rednega dela projekt pregledali tudi evropski revizorji. Na ministrstvu poudarjajo, da napovedana revizija sodi v redne dejavnosti Evropske komisije in da je bil projekt eZdravje izbran naključno.

So razpisi pisani za določene družbe?
A kot poročajo Finance, poznavalci opozarjajo, da razbitost eZdravja na več manjših podprojektov pušča prostor vodilnim domačim dobaviteljem, da svojo IT-opremo in rešitve državi še naprej nemoteno prodajajo nad ceno. Viri časnika Dnevnik pa pravijo, da naj bi bil razpis pisani na kožo podjetjem SRC, IBM in Oracle, ki z javno upravo sodelujejo že vrsto let.

V ljubljanskem podjetju SRC odgovarjajo, da je vse skupaj skrbno pripravljen konstrukt z vrsto lažnih navedb, ki jim že povzroča poslovno škodo. Podobno so zatrdili tudi v slovenski podružnici družbe IBM: "To so strokovno neutemeljene trditve in ne odražajo realnega stanja informacijske infrastrukture v javni upravi."

Vložen zahtevek za revizijo
Da boj med ponudniki obstaja, pa potrjuje zaplet okrog februarja objavljenega javnega naročila za vzpostavitev informacijske podpore zbiranja podatkov z lokalnih čakalnih seznamov in spremljanje čakalnih dob na nacionalni ravni. Eden vodilnih ponudnikov IT-rešitev v Sloveniji Hermes Softlab je namreč tik pred iztekom roka za prijave 29. marca vložil zahtevek za revizijo razpisa, ker so razpisni pogoji že vnaprej zahtevali izbrano tehnologijo, kar pa da ni v skladu z načelom enakih možnosti, piše Dnevnik.

Podobno menijo v slovenski podružnici Microsofta, največjega proizvajalca programske opreme na svetu. "Omenjeni razpis ne dokazuje tega, da bi država pustila odprte možnosti vsakomur," je dejal generalni direktor Microsofta Slovenije Matej Potokar. Po njegovem je pomembno, da država pri razpisih pušča odprto možnost sodelovanja vsakomur, ki lahko prispeva h končnemu uspehu eZdravja. S tem, ko omejuješ število ponudnikov, tudi zapreš trg konkurenčnosti. "Pusti odprto zgodbo, dopusti vsakomur, da prispeva svoj delež, seveda pa se naročnik na koncu odloči, kaj je tisto, kar je v danem trenutku najbolje," je dodal.

Državna revizijska komisija je sicer zahtevek družbe Hermes Softlab pred dnevi zavrnila, ministrstvo za zdravje kot naročnik pa se pripravlja na objavo podaljšanega roka razpisa.